Raziskava sicer primerja delež bogastva, ki ga ima najrevnejših 90 odstotkov prebivalcev in delež, ki ga ima najbogatejši del. Podatki, ki sta jih zbrala raziskovalca Emmanuel Saez in Gabriel Zucman kažejo, da najbogatejših 0,1 odstotka prebivalcev, ki je sestavljen iz 160.000 družin, drži v rokah 22 odstotkov vsega ameriškega premoženja, skoraj toliko kot najrevnejših 90 odstotkov Američanov.
V začetku osemdesetih se je z deregulacijo trga in postopno ukinitvijo delavskih pridobitev ta trend začel obračati. Trenutno najbogatejših 0,1 odstotka drži v rokah skoraj toliko bogastva kot najrevnejših 90 odstotkov Američanov.
Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je najbogatejših 0,1 odstotka Američanov imel v rokah kar četrtino vsega premoženja, najrevnejših 90 odstotkov pa le 16 odstotkov premoženja. Od začetka depresije do osemdesetih let prejšnjega stoletja je delež premoženja, ki ga je imel v lasti delavski razred, strmo naraščal. Predvsem zaradi pridobitev delavskih bojev, propadov bogatih družin in širšega lastništva kapitala.
