OECD je v raziskavo kakovosti življenja vključil vseh 34 držav članic, te pa podrobno razdelil še na regije - skupaj so tako pri organizaciji primerjali parametre srečnega življenja v 362 pokrajinah. Pri raziskavi so upoštevali splošno dobro počutje (dohodek na gospodinjstvo, koliko ljudi v povprečju živi v enem prostoru, dostop do širokopasovne povezave), izobrazbo (odstotek zaposlenih z vsaj srednješolsko izobrazbo), možnost zaposlitve (stopnja brezposelnosti), varnost (število umorov na 100.000 prebivalcev), zdravje (smrtnost in pričakovana življenjska doba) in okolje (onesnaženost zraka).
Avstralske pokrajine oziroma mesta so po vseh devetih kriterijih najboljša. Poleg Canberre so se med najboljših 10 mest oziroma regij uvrstili še Sydney, Melbourne in Perth. Na nasprotni strani, med najslabšimi, se je znašlo 10 mehiških regij oziroma mest. Poleg nje pa so med državami, kjer je najtežje živeti še Turčija, Madžarska, Poljska in Slovaška.
OECD je v raziskavi potrdil, kar vemo že sami, in sicer, da je v Sloveniji razkorak med tistimi z visokimi dohodki in tistimi z nizkimi, ogromen. Slovenija s slabimi 20.000 dolarji na leto malce pod povprečjem organizacije, ki znaša 23.938 dolarjev na leto. To sicer ne bi bilo tako problematično, če ne bi šlo za povprečen izračun.
Slovenija se je znašla v zlati sredini vseh držav, s povprečno oceno nekaj manj kot 7 od 10. Slovenija se je nadpovprečno izkazala pri izobraževanju, kakovosti družbenega okolja, aktivnemu državljanstvu in varnosti. Kljub uvrstitvi v zlato sredino pa smo na repu, ko gre za splošno zadovoljstvo z življenjem, čeprav statistični podatki kažejo drugače. 68 odstotkov ljudi je namreč dejalo, da ima v enem dnevu več pozitivnih kot negativnih izkušenj. Raziskovalci ob tem dodajajo, da je povprečje držav OECD-ja 76 odstotkov.
Hkrati OECD opozarja, da zadnja leta ugotavljajo, da za zadovoljstvo v življenju denar še zdaleč ni bistven in da podatek o bruto domačem proizvodu raziskovalcev nikakor ne more povedati, kako svoje življenje vidijo prebivalci določenega območja. "Denar ne more kupiti sreče, je pa bistven za doseganje višjega življenjskega standarda," so zapisali avtorji študije.
