Mas je napovedal, da bo danes, kot je obljubil, podpisal odlok za sklic glasovanja. Temu je pot odprl pred dnevi sprejet zakon v katalonskem regionalnem parlamentu, ki tamkajšnji vladi omogoča sklic referenduma. Šlo bi sicer za nezavezujoče glasovanje, ki pa ga katalonski politiki vendarle dojemajo kot odskočno desko, ki bi omogočila pogajanja z Madridom o mirnem razhodu. Španska vlada v Madridu prizadevanja za referendum vseskozi označuje za nezakonita in obljublja, da bo branila enotnost Španije. Kot pojasnjujejo, je na njihovi strani ustava, ki ne dovoljuje referenduma o odcepitvi pokrajine. Namestnica španskega premierja Soraya Saenz de Santamaria je v četrtek ponovila, da bodo "državno mašinerijo" v prizadevanjih za preprečitev referenduma pognali nemudoma po podpisu odloka. Premier Mariano Rajoy je nato v petek že napovedal, da se bodo v ponedeljek na izredni seji sestali ministri in potrdili naslednji korak v boju proti referendumu - obrniti se nameravajo na ustavno sodišče. To bo po pričakovanjih razsodilo v prid centralni vladi, kar bo Masa postavilo v občutljiv položaj, saj je ves čas obljubljal ravnanje v okviru zakonov. Kot ena od možnosti se v tem primeru omenja razpis predčasnih volitev, ki bi odigrale vlogo referenduma, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Katalonija je ena najbogatejših pokrajin v Španiji, a do pred nedavnim je le majhen delež Kataloncev želel polno neodvisnost. Boleče posledice krize pa so s sabo prinesle tudi višjo podporo separatističnim težnjam. V Barceloni zamerijo Madridu predvsem, da je velik delež njihovih davkov namenjen revnejšim pokrajinam. V nameri po izvedbi referenduma jih ni omajal niti izid referenduma na Škotskem, na katerem so Škoti 18. septembra s 55 odstotki glasov zavrnili neodvisnost. Pomembno sporočilo glasovanja je bilo samo dejstvo, da je London Škotski sploh dovolil izvedbo glasovanja, poudarjajo v Barceloni. Kot razkrivajo javnomnenjske raziskave, je velika večina Kataloncev naklonjena izvedbi referenduma, medtem ko se ankete razlikujejo glede ocen, kolikšen del ljudi pravzaprav podpira neodvisnost, piše britanski Financial Times.
Mas je napovedal, da bo danes, kot je obljubil, podpisal odlok za sklic glasovanja. Temu je pot odprl pred dnevi sprejet zakon v katalonskem regionalnem parlamentu, ki tamkajšnji vladi omogoča sklic referenduma.
Šlo bi sicer za nezavezujoče glasovanje, ki pa ga katalonski politiki vendarle dojemajo kot odskočno desko, ki bi omogočila pogajanja z Madridom o mirnem razhodu.
Španska vlada v Madridu prizadevanja za referendum vseskozi označuje za nezakonita in obljublja, da bo branila enotnost Španije. Kot pojasnjujejo, je na njihovi strani ustava, ki ne dovoljuje referenduma o odcepitvi pokrajine.
Namestnica španskega premierja Soraya Saenz de Santamaria je v četrtek ponovila, da bodo "državno mašinerijo" v prizadevanjih za preprečitev referenduma pognali nemudoma po podpisu odloka.
Premier Mariano Rajoy je nato v petek že napovedal, da se bodo v ponedeljek na izredni seji sestali ministri in potrdili naslednji korak v boju proti referendumu - obrniti se nameravajo na ustavno sodišče. To bo po pričakovanjih razsodilo v prid centralni vladi, kar bo Masa postavilo v občutljiv položaj, saj je ves čas obljubljal ravnanje v okviru zakonov.
Kot ena od možnosti se v tem primeru omenja razpis predčasnih volitev, ki bi odigrale vlogo referenduma, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Katalonija je ena najbogatejših pokrajin v Španiji, a do pred nedavnim je le majhen delež Kataloncev želel polno neodvisnost. Boleče posledice krize pa so s sabo prinesle tudi višjo podporo separatističnim težnjam. V Barceloni zamerijo Madridu predvsem, da je velik delež njihovih davkov namenjen revnejšim pokrajinam.
V nameri po izvedbi referenduma jih ni omajal niti izid referenduma na Škotskem, na katerem so Škoti 18. septembra s 55 odstotki glasov zavrnili neodvisnost. Pomembno sporočilo glasovanja je bilo samo dejstvo, da je London Škotski sploh dovolil izvedbo glasovanja, poudarjajo v Barceloni.
Kot razkrivajo javnomnenjske raziskave, je velika večina Kataloncev naklonjena izvedbi referenduma, medtem ko se ankete razlikujejo glede ocen, kolikšen del ljudi pravzaprav podpira neodvisnost, piše britanski Financial Times.
