Džihadisti namreč uporabljajo hrvaško ozemlje kot tranzitno območje za odhod ali vrnitev iz Sirije in Iraka, piše v poročilu.
"Prav povratniki so morda tudi največja varnostna grožnja v Evropi danes, ker gre za osebe, ki so bile dodatno radikalizirane v spopadih, imajo travme zaradi izkušenj v vojni ter so izurjene za oborožen boj," ocenjuje SOA.
Opazili so tudi novost, da so spopadi na Bližnjem vzhodu privlačni tudi za ženske, ki se v skladu s šeriatskimi zakoni poročajo z džihadističnimi borci in odhajajo na območje spopadov kot njihova podpora.
Večina zaposlenih v SOA je stara med 30 in 50 let, med zaposlenimi pa je 40 odstotkov žensk, še piše v poročilu.
Boj proti terorizmu in ekstremizmu je ena temeljnih nalog SOA. Zato posebno pozornost posvečajo posameznikom, ki delujejo samostojno kot t. i. volkovi samotarji. Zaradi svojih prepričanj so pripravljeni na različna teroristična dejanja, a jih ni mogoče povezati s terorističnim skupinami in imajo praviloma "čisto zgodovino".
Letošnji proračun SOA je 324 milijonov kun (42,6 milijona evrov), kar je za devet milijonov kun (1,12 milijona evrov) manj kot lani ali za 40 milijonov kun (5,2 milijona evrov) manj kot leta 2011.
"Čeprav beležimo trend naraščanja nasilja, huliganizma in ekstremistične retorike, so skrajne skupine na Hrvaškem maloštevilne in nehomogene ter nimajo pomembnejšega potenciala delovanja," so zapisali. Kljub temu pa SOA opaža trend večjega povezovanja hrvaških skrajnih skupin s podobnimi v regiji in Evropi.
V poročilu SOA še piše, da je v državah jugovzhodne Evrope opazen trend sprejemanja radikalnega tolmačenja islama, posamezniki pa so bili ali so še pripadniki najbolj skrajnih islamskih skupin.
Število zaposlenih je državna skrivnost, a v SOA izpostavljajo, da je na ravni podobnih evropskih agencij. Hrvaški mediji ocenjujejo, da gre za približno 1000 ljudi.
Analiza hrvaških obveščevalcev tudi kaže, da "območje jugovzhodne soseščine ne predstavlja bistvene varnostne grožnje za Hrvaško". Ne izključujejo pa možnosti etničnih in socialnih nemirov v sosednjih državah, ki bi lahko vplivali na hrvaške interese.
Med drugim so zapisali, da je sodelovanje med kriminalci v regiji na visoki ravni ter da izkoriščajo obdobje hrvaških priprav na uvajanje schengenskega sistema za to, da zavzamejo čim boljši položaj na Hrvaškem. V SOA opozarjajo na možnost oboroženih spopadov med kriminalnimi skupinami tudi na hrvaškem ozemlju.
