Medvedjev je ob tem na svoji Facebook strani še zapisal, da je Rusija pripravljena z "bratsko Ukrajino razviti večstranske, spoštljive odnose", a ne z oblastmi, ki so nasledile Janukoviča. "Ukrajina za nas ni skupina ljudi, ki je prelivala kri... in ob kršitvi ustave ter drugih zakonov prevzela oblast. Gre za celotno državo. Različne skupine ljudi. Ukrajince, Ruse, Tatare, jude. Različne skupnosti, ki živijo v harmoniji," je še objavil ruski premier. Dodal je še, da "Rusija potrebuje močno in stabilno Ukrajino. Predvidljivega in gospodarsko sposobnega partnerja".
Kot ocenjujejo predstavniki ameriških oboroženih sil, ima Rusja zdaj popoln nadzor nad krimskim polotokom, kjer naj bi bilo pripravljenih še dodatnih 6000 vojakov. Kot poročajo ukrajinski mediji, naj bi nad Sevastopolom že odjeknile granate in naj bi uporabljali lahko oborožitev . Ranjen naj bi bilen častnik, 'neukrajinski' vopjaki pa naj bi prevzeli nadzor v tamkajšnji vojaški bazi, poročajo na spletni strani news.com.au. Zajeli naj bi tudi poslopje za telekomunikacije.
Ameriški državni sekretar John Kerry je Putina pozval, naj preneha z izvajanjem nasilja.
Po poročanju nekaterih medijev naj bi svoje tanke na Poljsko-Ukrajinsko mejo poslala tudi že Poljska, čeprav teh informacij oblasti zaenkrat še niso potrdile.
Na Krimu pristala ruska vojaška letala
V ukrajinski avtonomni republiki Krim je v zadnjih 24 urah pristalo deset ruskih bojnih helikopterjev in osem vojaških tovornih letal, s čimer je Moskva kršila dogovor med državama glede prisotnosti ruskih vojaških sil v Ukrajini, so danes sporočile pristojne ukrajinske oblasti. Kijev o premikih ruske vojske ni bil obveščen, kljub dogovoru med Rusijo in Ukrajino o namestitvi ruske črnomorske flote v pristaniškem mestu Sevastopol na Krimu iz leta 1997, ki predvideva, da mora Moskva Ukrajino o tovrstnih premikih obvestiti vsaj 72 ur vnaprej, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Minuli konec tedna so se razmere v Ukrajini dodatno zaostrile, potem ko je ruski parlament na prošnjo predsednika Vladimirja Putina v soboto odobril morebitno posredovanje v Ukrajini, s katerim naj bi zaščitili tamkajšnjo rusko manjšino, ukrajinske oblasti pa so dvignile pripravljenost svoje vojske. Ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuk je Rusijo obtožil, da je na Krim poslala dodatnih 6000 vojakov.
Moskva je medtem tudi naročila gradnjo strateško pomembnega mostu do Krima, o katerem se je Rusija leta 2010 dogovorila z nedavno odstavljenim ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem. Kot je sporočil ruski premier Dimitrij Medvedjev, naj bi se dela na štirikilometrski povezavi od mesta Kerč na ruskem polotoku Taman do Krima začela kmalu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kronologija dogajanja:
18. februar - V Kijevu izbruhne nasilje med proevropskimi protesti, na katerih približno 20.000 demonstrantov zahteva, da naj Janukovič izgubi ključna pooblastila. Protestniki se spopadejo z varnostnimi silami na Trgu neodvisnosti.
20. februar - Policija se na vedno bolj nasilne protestnike odzove z orožjem. V treh dneh je bilo po uradnih podatkih ubitih 82 ljudi, od tega 15 policistov.
21. februar - Janukovič in opozicija zaradi pritiskov zunanjih ministrov EU podpišejo dogovor, ki naj bi končal politično krizo v državi. Janukovič napove predčasne predsedniške volitve in oblikovanje nove vlade enotnosti. Ukrajinski parlament sprejme zakon o povrnitvi Ukrajine k ustavi iz leta 2004, s čimer se zmanjšajo pooblastila predsednika na račun vlade in parlamenta. Parlament sprejme tudi zakon o amnestiji za aretirane protestnike.
22. februar - Janukovič pobegne iz Kijeva in opozicijo obtoži udara. Odstopi predsednik ukrajinskega parlamenta Volodimir Ribak, nadomesti ga Oleksandr Turčinov, zaveznik zaprte opozicijske voditeljice Julije Timošenko. Verhovna rada odstavi Janukoviča in izglasuje izpustitev Timošenkove iz zapora.
23. februar - Parlament izvoli Turčinova za začasnega predsednika.
24. februar - Ukrajina Zahod zaprosi za 25 milijard evrov pomoči, da bi se rešila gospodarskega kolapsa. Rusija medtem podvomi v legitimnost ukrajinskega vodstva.
25. februar - Verhovna rada Mednarodno kazensko sodišče pozove k preganjanju Janukoviča za množični umor protestnikov v Kijevu.
26. februar - Ruski predsednik Vladimir Putin zaukaže preverjanje pripravljenosti vojaških enot na območjih blizu Ukrajine. V Simferopolu, prestolnici pretežno ruskega polotoka Krim, se proruski protestniki spopadejo s podporniki začasnih oblasti.
27. februar - Proruski izgredniki zasedejo poslopja regionalnega parlamenta in vlade v Simferolu. Turčinov zabiča, da bi kakršenkoli premik ruskih sil iz njihovih baz na Krimu predstavljal "vojaško agresijo". ZDA medtem začasnim ukrajinskim oblastem izrečejo polno podporo. Verhovna rada potrdi proevropskega Arsenija Jacenjuka za začasnega premiera.
28. februar - Nove ukrajinske oblasti po lastnih navedbah ponovno prevzamejo nadzor nad dvema krimskima letališčema, ki so jih zavzele proruske skupine. Janukovič se v Rusiji prvič po pobegu pojavi v javnosti in zatrdi, da je še vedno legitimni predsednik Ukrajine. Ameriški predsednik Barack Obama izrazi skrbi nad poročili o ruski vojaški aktivnosti v Ukrajini in opozori pred kršenjem suverenosti države.
1. marec - Iz Moskve sporočijo, da bi lahko na Krim poslali omejeno število vojakov, da tako zagotovijo varnost svojih državljanov in svoje črnomorske flote. Obama Putinu da vedeti, da je Moskva kršila mednarodno pravo in da lahko računa na povračilne ukrepe.
2. marec - Ameriški državni sekretar John Kerry Rusiji zagrozi z izgubo mesta v skupini držav G8 in poslabšanjem odnosov z ZDA. Jacenjuk Rusiji očita vojno napoved. Ukrajinska vojska razglasi stanje polne pripravljenosti in začne z mobilizacijo rezervistov. Vodja krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov napove, da bodo na Krimu 30. marca izvedli referendum o neodvisnosti od Ukrajine.
