Velika večina težav lastnikov nepremičnin, okoli 80 odstotkov, se je nanašala na spreminjanje podatkov o prebivališču in osebni služnosti, da bi plačali davek po nižji stopnji, je v odgovoru na poslanska vprašanja dejala Bratuškova. Z izenačitvijo obdavčitve stanovanj glede na rezidenčnost pričakuje, da teh težav ne bo več, kar da dokazuje tudi manjši obisk v geodetskih pisarnah in upravnih enotah.
Zagotovila je, da davčne odločbe ne bodo izdane, dokler podatki v evidencah ne bodo v največji možni meri urejeni. Izrazila je upanje, da bodo podatki urejeni v zastavljenih rokih. Državljanom, ki so imeli "sitnosti in delo" z urejanjem podatkov, se je opravičila. A dodala, da lahko le lastniki uredijo svoje podatke. O morebitnem zamiku uvedbe davka pravi, da bi se podatke, ne glede na to, kdaj bi se davek uvajal, urejalo v zadnjem mesecu.
Vračanje stroškov
Glede vračanja stroškov, ki so jih imeli državljani s tem, ko so spreminjali podatke o prebivališču ali osebni služnosti, da bi imeli nižjo stopnjo davka, se je vprašala, kdo bo vrnil državljanom okoli 20 milijonov evrov, kolikor je država doslej porabila za vzpostavitev tega davka, če projekt vržejo v koš. Skupni prihodek z naslova davka na nepremičnine bi glede na informativne izračune znašal 407 milijonov evrov, kar pomeni, da je bila vlada pri oceni konservativna, kar je z vidika javnih financ pravilno, je dejala Bratuškova.
Znova je poudarila pomen tega davka za proračun in dejala, da bi bile alternative - med njimi krizni davek ali znižanje socialnih transferje in pokojnin - slabe tako za državljane kot za državo. Poleg tega ta davek bolj pravično ureja področje obdavčitve nepremičnin, saj so občine zelo različno odmerjale nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, v več primerih pa je bilo to nadomestilo tudi ustavno sporno, kar da dokazujejo odločitve ustavnega sodišča, je še poudarila premierka.
