Vence na spominsko obeležje, ki stoji na tržnici in na katerem so izpisana imena žrtev, so med drugim položili predsednik predsedstva BiH Željko Komšić, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko in sarajevski župan Ivo Komšić, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Željko Komšić je v izjavi za novinarje dejal, da ne bi smeli nikoli pozabiti, kdo je odgovoren za zločine na tržnici, vključno s Srbijo. "Srbija bo ta zločin zavračala tudi v naslednjih sto letih. Tega ne bodo nikoli priznali in jasno nam mora biti, da bo Srbija storila vse, da bi izbrisala svojo odgovornost za vojna dogajanja, ne samo v BiH, pač pa tudi na Hrvaškem," je še dejal predsednik predsedstva BiH.
Predsednica Združenja civilnih žrtev vojne v občini Sarajevo Sanida Karović je ob tej priložnosti spomnila, da je bilo med obleganjem Sarajeva med letoma 1992 in 1995 huje ali lažje ranjenih več kot 50.000 Sarajevčanov, več kot 11.000 pa jih je umrlo. "Markale so simbol upora, boja, danes pa tudi simbol spomina na vse naše žrtve," je dejala.
Eden najbolj krvavih dogodkov med obleganjem Sarajeva
5. februarja 1994 so s srbskih položajev nad mestom na to polno tržnico izstrelili topovsko granato. Ubitih je bilo 68 ljudi, 144 ranjenih. Napad na tržnico je bil eden najbolj krvavih dogodkov med obleganjem Sarajeva, ki je trajalo 1425 dni in velja za najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini. Vojska bosanskih Srbov je obleganje mesta začela 6. aprila 1992, ko je na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila pod nadzorom Beograda. Na okoliške hribe je postavila okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto, po mestu pa so smrt med civilisti vseh narodnosti sejali tudi ostrostrelci.
Dnevno so na mesto in njegove prebivalce v povprečju izstrelili 329 granat.
Dnevno so na mesto in njegove prebivalce v povprečju izstrelili 329 granat, ki so v treh letih in pol obleganja zahtevale visok krvni davek. Med bolj krvavimi dogodki je bila ob napadu na tržnico Markale tudi smrt 22 ljudi maja 1992, ko je tankovski izstrelek zadel ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh. Tankovske granate so uničile več kot 35.000 poslopij v mestu - bolnišnice, državne ustanove, kulturne in verske objekte, mostove. Med tarčami je bila tudi univerzitetna knjižnica, v obstreljevanju katere je konec avgusta 1992 zgorelo 1,7 milijona knjig.
Zaradi obstreljevanja Sarajeva med letoma 1992 in 1994, tudi napada na tržnico Markale, je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na najvišjo dosmrtno oziroma 29-letno zaporno kazen obsodilo Stanislava Galića, generala vojske bosanskih Srbov, ki je poveljeval enotam, ki so obstreljevale mesto. Zaradi obleganja prestolnice BiH sodijo v Haagu tudi nekdanjemu političnemu in vojaškemu voditelju bosanskih Srbov, Radovanu Karadžiću in Ratku Mladiću.
