Novice Svet24

Sodišče je sicer dodalo še, da čeprav ni dovolj dokazov za obsodilno sodbo, pa ostaja resen sum, da je prišlo do podkupovanja, poročata tako STT kot finska televizija Yle.

Glavni tožilec Jukka Rappe je s kolegom Timom Kokkomäkijem v sporočilu za javnost povedal, da razmišlja o pritožbi na višje sodišče v Turkuju in da bo odločitev o tem sprejel prihodnji teden. Tudi sicer naj bi imelo tožilstvo za pritožbo teden dni časa.

Na zatožni klopi je bila peterica nekdanjih visokih uslužbencev Patrie, nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittynen, direktor prodaje Tuomas Korpi ter glavni finančni direktor Kai Nurmio.

Obtoženi so bili podkupovanja slovenskih predstavnikov, da bi tako dosegli izbiro Patrie za nakup 135 oklepnikov za Slovensko vojsko. Leta 2006 je Patria s slovensko stranjo podpisala pogodbo v vrednosti 278 milijonov evrov.

Krivdo so zavračali in vztrajali, da s poslom ni bilo nič narobe. Sodišče v Hämeenlinni jim je danes pritrdilo in razsodilo, da tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb o podkupovanju. V Patrii so že izrazili zadovoljstvo z razsodbo in jo ocenili za pričakovano.

"Sodba je po našem mnenju upravičena, tako pravno kot tudi v luči dokazov. Patria nima razloga, da bi se na to sodbo pritožila. Bomo jo sicer še podrobno pregledali," je poudarila vodja Patriine odvetniške ekipe Sirpa-Helena Sormunen.

Wiitakorpi pa je za STT dejal, da "je vseskozi zaupal v finski pravosodni sistem, da bo ugotovil prava dejstva". Izrazil je še pričakovanje, da se tožilstvo na sodbo ne bo pritožilo in da bo zanj zadeva končana.

Glavni tožilec Rappe je sicer za Wiitakorpija, Hulkkonena, Niittynena in Korpija zahteval dve leti zaporne kazni oz. eno leto pogojne zaporne kazni za Nurmija. Sprva je sicer za prve štiri zahteval še pol leta zapora več, a je nato zahteve znižal. Kot navaja STT, na Finskem manj kot dveletna zaporna kazen običajno pomeni pogojno kazen.

Rappe je zahteval tudi pol milijona evrov kazni za Patrio, ki je sicer v 73,2-odstotni lasti finske države. Tudi tu je znižal zahteve s prvotnih 600.000 evrov.

Med obtoženci je bil sprva tudi direktor trženja Jarmo Puputti, ki je bil obtožen industrijskega vohunjenja, a je tožilstvo sredi procesa obtožbe zaradi zastaranja umaknilo.

V prvem komentarju po današnji razsodbi je Rappe za slovenski tednik Mladina dejal, da ga "ne preseneča", da želi prvostopenjsko sodišče zavreči obtožbe, ker gre "za težek primer, v katerem so prevladovali posredni dokazi". Izpostavil pa je, da je sodišče kljub oprostilni sodbi poudarilo, da obstaja utemeljen sum podkupovanja.

V odzivu za Yle pa je Rappe še menil, da je na razsodbo sodišča vplivala tudi odločitev, da se ponovno loči slovenski primer od podobnega primera prodaje oklepnikov Hrvaški, kjer je med osumljenimi, da je prejel podkupnino, tudi bivši hrvaški predsednik Stipe Mesić. Sodišče je namreč procesa najprej združilo, po nenadni smrti glavnega sodnika novembra lani pa ju je ponovno ločilo.

Za STT je glede tega pojasnil, da bodo zdaj o primeru razsojali povsem novi sodniki, čeprav je tožilstvo načrtovalo proces, kot da bo šlo za enoten primer. Tako je na primer tožilstvo načrtovalo zaslišanje določenih prič, ki jih niso zaslišali med primerom za Slovenijo, med njimi tudi posrednika Patrie Hansa Wolfganga Riedla, je še povedal za STT.

Afera je pred tem doživela dve obsodilni sodbi na prvi stopnji na sodiščih na Dunaju in v Ljubljani. V Avstriji je bil na enoletno zaporno kazen obsojen posrednik Patrie Riedl, v Sloveniji pa tedanji slovenski premier Janez Janša, prvi mož Patriinega zastopnika v Sloveniji, podjetja Rotis, Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič. Obsojeni krivdo zavračajo in so se na sodbo tudi pritožili. Sodba tako še ni pravnomočna.

V Sloveniji sicer trenutno poteka še sojenje upokojenemu brigadirju Petru Zupanu in slikarju Juretu Cekuti v t. i. zadevi Patria II. Zupan naj bi Cekuti predal dokumente v zvezi s projektom bojnih vozil, Cekuta pa nato naprej Riedlu, za kar je na svoj avstrijski bančni račun prejel dobrih 460.000 evrov.

Kot je povedala novinarka STT Merje Akerlind, ki je v Hämeenlinni spremljala objavo razsodbe finskega sodišča, je sodba spisana na nekaj več kot 80 straneh. Sodišče v njej med drugim tudi opozarja, da v finski zakonodaji ni kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in da četudi je morda do te prišlo v Sloveniji, na Finskem tega ne morejo kazensko preganjati.

Prav tako je sodišče izpostavilo, da četudi so bile v Avstriji in Sloveniji izrečene obsodilne sodbe, to še ne pomeni, da so bili predstavniki Patrie tisti, ki so storili kaznivo dejanje. Jasno pa je, da sta imela Riedl in Cekuta s Patrio pogodbo o sodelovanju in po mnenju sodišča je normalno, da sta zastopniku Patrie za Slovenijo Niitynenu dala določene informacije, je še povzela Akerlindova.

Ni pa povsem jasno, ali so Crnkovič, Zagožen, Cekuta ali Krkovič dejansko delovali kot posredniki do Janše ali stranke SDS in ali so Janša, Krkovič in Zupan vedeli za kake podkupnine oz. obljube o podkupninah, po navedbah Akerlindove še meni finsko sodišče.

Sodišče je izpostavilo tudi, da je v Sloveniji odločitev o nakupu oklepnikov sprejemala posebna komisija, nobenih dokazov pa ni, da so imeli slovenski akterji vpliv na to komisijo. Krkovič bi sicer lahko imel vpliv na seznam tehničnih zahtev v razpisu, a dokazi za sodišče niso dovolj trdni, je še pojasnila finska novinarka.