Obama je konec lanskega leta napovedal, da bo morda prišlo do nekaterih sprememb. Pred tem je dobil poročilo predsedniškega odbora za reforme obveščevalnih dejavnosti, ki ga je sam ustanovil. Ta odbor mu je med drugim priporočil, da bi agenciji za nacionalno varnost (NSA) odvzeli pooblastilo za hranjenje milijonov telefonskih podatkov, ki jih agencija zbira v okviru programa Prizma.
Odbor je priporočil, da podatki ostanejo pri telefonskih podjetjih ali pri nekom tretjem, NSA pa lahko do njih pride samo na podlagi sodnega naloga. Zagovornike neomejenega nadzora v imenu vojne proti terorizmu ta reforma razburja, čeprav ne prinaša velikih sprememb. Obveščevalci bodo kot doslej hodili na posebno sodišče Fisa, ki jim bo še naprej potrjevalo preiskovalne naloge.
Obama je dobil priporočilo, da na sodišče, ki je bilo ustanovljeno za nadzor nad tujimi vohuni, imenuje posebnega zagovornika pravic javnosti. Sodniki Fisa trenutno poslušajo le obveščevalce in druge predstavnike državnih organov, ni pa nikogar, ki bi jim povedal, da je prošnja za nalog neutemeljena ali pretirana.
Za Obamo je bilo sila nerodno razkritje žvižgača Edwarda Snowdna o vohunjenju za voditelji zavezniških držav, kot je nemška kanclerka Angela Merkel. Prioritete za vohunjenje za tujimi voditelji so določene v okviru prioritet obveščevalnih dejavnosti, to je dokumentu, ki navaja prioritete in tajni državni uradniki se na podlagi tega odločajo, za kom bodo vohunili.
Prej omenjeni odbor je priporočil, da se seznam tajnih državnih uradnikov razširi, kar naj bi privedlo do večjih zadržkov pri odločanju o vohunjenju. Obenem seveda lahko pomeni, da se seznam ljudi, za katerimi se lahko vohuni, razširi.
Reforme, o katerih se govori, sicer naj ne bi prinesle nobenih bistvenih sprememb, vendar pa npr. republikanski kongresnik iz New Yorka Peter King pravi, da vsem po vrsti nasprotuje, ker s sedanjim sistemom ni nič narobe.
Obama je doslej načelno podprl določene spremembe, vendar se to po oceni poznavalcev ne bi zgodilo, če ne bi bilo nekdanjega analitika NSA Snowdna, ki javnost o podrobnostih o tajnih programih nadzora seznanja že od lanskega poletja.
Predsednik kljub temu ustvarja vtis, da gre za resne spremembe. V sredo se je sestal s predstavniki obveščevalnih dejavnosti, ki so proti spremembam, in s predstavniki nadzornega odbora za zasebnost in državljanske svoboščine. Tega je ustanovil ameriški kongres in ima pet članov, ki so sporočili, da so s predsednikom govorili o sodišču Fisa in zbiranju telefonskih podatkov.
Ta odbor bi moral Obami že predati svoje poročilo, vendar zamuja iz javnosti neznanih razlogov. Poročilo naj bi objavili šele konec meseca, Obama pa naj bi odločitev o reformah sprejel že prihodnji teden. V sredo je Obama tako dobil le okvirna mnenja članov odbora.
Prizadevanja za reforme potekajo tudi po sodni poti in rezultat tekme med vlado in javnostjo je trenutno ena proti ena. Washingtonski zvezni sodnik je najprej množično zbiranje podatkov o telefonskih pogovorih označil za kršenje ustave, newyorški kolega pa malce kasneje v tem ni videl nobenih težav. Zadeva je sedaj na prizivnih sodiščih, na koncu pa se bo morda moralo vmešati vrhovno sodišče ZDA.
