Nagrado bosta prejela za teoretična spoznanja v zvezi s Higgsovim bozonom, "božjim delcem", ki velja za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja.
Kot je sporočil odbor, bosta dobitnika nagrado prejela za "teoretično odkritje mehanizma, ki prispeva k našemu razumevanju izvora mase subatomskih delcev".
Higgs in Englert sta leta 1964 neodvisno eden od drugega (Englert skupaj s sedaj že pokojnim Robertom Broutom) predlagala teorijo o izvoru mase delcev. Kot dodajajo v odboru, so bile njune ideje pred kratkim potrjene z rezultati poskusov v velikem hadronskem trkalniku v Cernu.
Nagrajeni mehanizem je osrednji del standardnega modela fizike osnovnih delcev, ki opisuje, kako je sestavljeno vesolje. V skladu z modelom je vse na svetu, pa tudi v vesolju, sestavljeno iz omejenega števila gradnikov - osnovnih delcev. Model opisuje tudi sile, ki skrbijo za delovanje sistema.
Celoten model pa temelji na obstoju posebnega delca - Higgsovega bozona. Ta je povezan z nevidnim poljem, ki zapolnjuje vesolje. Čeprav se vesolje zdi prazno, je to skrivnostno in nevidno polje tam. Če ga ne bi bilo, bi bili osnovni delci brez mase. Tako se ne bi mogli združiti v atome ali molekule in nič od tega, kar poznamo, ne bi obstajalo.
Teorija, ki sta jo predlagala Englert in Higgs, opisuje ta proces. 4. julija lani so v švicarskem Cernu teorijo podkrepili še z odkritjem Higgsovega bozona v praksi.
Higgs je po prejemu novice o nagradi poudaril, da je "vzhičen". "Rad bi čestital vsem, ki so prispevali k odkritju tega novega delca, in se zahvalil moji družini, prijateljem in kolegom za njihovo podporo," je dejal 84-letnik.
80-letni Englert je podobno poudaril, da je "zelo srečen". Napovedal je, da bo čestital tudi Higgsu, ki ga je prvič spoznal julija lani, sicer pa še ne ve, kaj bo storil z nagrado. Zmagovalca si bosta v enakih delih razdelila nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (925.000 evrov).
Na imena prejemnikov Nobelove nagrade za fiziko je morala danes sicer javnost precej čakati. Zakaj je prišlo do več kot enourne zamude pri razglasitvi, za zdaj ni znano, poročajo tuje tiskovne agencije. Na spletni strani odbora za nagrade je po napovedani uri razglasitve pisalo le, da "akademija še zaseda".
Beseda akademija se nanaša na Kraljevo švedsko akademijo znanosti, ki podeljuje Nobelove nagrade za fiziko, kemijo in ekonomijo. Akademija o priporočilu odbora za nagrade glasuje tik pred razglasitvijo nagrajencev.
Od leta 1901 do lani je Nobelovo nagrado za fiziko prejelo 106 nagrajencev, z današnjima dvema jih je skupaj torej 108. 47 Nobelovih nagrad so podelili le enemu nagrajencu. Doslej sta Nobelovo nagrado za fiziko prejeli dve ženski, le en človek, John Bardeen, pa jo je prejel dvakrat.
Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Francoz Serge Haroche in Američan David Wineland za delo na področju kvantne fizike.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsako leto jih podelijo 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.