Svet

Evropa bo Hrvaški dodelila sankcije

STA/M.J.
16. 9. 2013, 18.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Če Hrvaška ne bo sprejela potrebnih odločitev, bo Evropska komisija nemudoma začela postopek za izvajanje 39. člena hrvaške pristopne pogodbe, ki predvideva ukrepe proti Zagrebu v primeru kršitev evropskega pravnega reda, kot je to v primeru lex Perković, so danes pojasnili v Bruslju.

Reuters

Evropska komisarka za pravosodje Vivane Reding je danes popoldne na novinarski konferenci ob robu dialoga z državljani v Trstu napovedala, da bo Evropska komisija postopek sprožila "zelo kmalu".

"Tega ne moremo sprejeti, to je resna kršitev zakonodaje, to je resna kršitev zaupanja," je dejala Redingova.

Tiskovna predstavnica komisarke Mina Andreeva pa je pred tem v Bruslju poudarila, da je bila komisija v preteklih mesecih zelo jasna. "Pričakujemo nujno in brezpogojno spremembo hrvaškega zakona v skladu z evropskim pripornim nalogom. Če ne bo prišlo do takšne hrvaške poteze, bo EK ukrepala v skladu z 39. členom," je dejala.

Kot je dodala, so predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ter komisarja za pravosodje in širitev Viviane Reding in Štefan Füle v petek kolegij komisarjev seznanili s hrvaško kršitvijo evropskega pripornega naloga. Dobili so podporo za sprožitev postopka v skladu z 39. členom, je pojasnila Andreeva.

Poudarila je, da bo komisija takoj ukrepala, če Hrvaška ne bo nujno spremenila spornega zakona. Ni pa povedala, kakšne ukrepe lahko pričakuje Zagreb, če svoje zakonodaje ne bo uskladil z evropsko, ko gre za evropski priporni nalog.

Tiskovna predstavnica Redingove je dodala, da Hrvaški sicer niso postavili roka, do kdaj lahko spremeni zakon, preden bodo uveljavili ukrepe, kot je izjavila, pa "zagotovo ne bodo tolerirali enega leta", ki so ga za spremembe napovedali v Banskih dvorih.

Poudarila je, da gre za vprašanje zaupanja. Spomnila je, da so sporni zakon v hrvaškem saboru sprejeli tri dni pred vstopom v EU, čeprav med pogajanji niso zahtevali nikakršnih omejitev pri njegovem izvajanju.

Zavrnila je tudi primerjave s Slovenijo in Češko, ki sta, tako kot Hrvaška, naknadno uskladili svojo zakonodajo z evropskim pripornim nalogom.

Glede na evropsko prakso se bo komisija v nadaljevanju postopka v prihodnjih dneh posvetovala z državami članicami, ki bodo imele deset dni za odločitev o tem, ali je treba uveljaviti sankcije proti Hrvaški. Potem bodo odločali o ukrepih.

Mnenja članic za komisijo niso zavezujoča, torej lahko komisija po teh desetih dneh ukrepa ne glede na to, kaj bodo sporočile.

Kot je bilo slišati iz diplomatskih virov, je najverjetneje, da bodo Hrvaški blokirali dostop do sredstev iz evropskih skladov, namenjenih za vstop države v območje schengena. Omenjajo tudi monitoring Hrvaške, čeprav je Evropska komisija temu nasprotovala po vstopu države v EU.

Hrvaška vlada je napovedala, da bodo sporni zakon spremenili do 15. julija 2014. Z omenjenim zakonom so omejili izročanje svojih državljanov drugim članicam EU na podlagi evropskega pripornega naloga za kazniva dejanja zgolj po avgustu 2002. Evropska komisija zahteva, da to omejitev nemudoma ukinejo.

Hrvaška vlada naj bi predlog spremembe zakona ta teden poslala v redni parlamentarni postopek.