''Med vožnjo sem poslušal glasbeno postajo, nato pa je prišlo do prekinitve in predvajali so nujno obvestilo: letalo je trčilo v enega izmed 'dvojčkov'.''
Sprva je domneval, da je šlo za zasebno letalo. Ujet v prometu je klical obe gasilski postaji, a brez odgovora. Ker je bil bliže enoti 288, je nadaljeval vožnjo v njeno smer. ''Takrat je trčilo še drugo letalo in jasno je bilo, da je šlo za napad. Ko sem prišel do gasilske postaje, sem začel eno izmed vozil natovarjati z orodjem in maskami.'' Večina drugih gasilcev je bila takrat že na terenu. ''Videti, kako se je zrušil Južni stolp, je bilo nekaj najhujšega v mojem življenju. Vedel sem, da niso umrli le civilisti, temveč številni moji prijatelji in kolegi.'' Na prizorišče napada se je odpeljal z drugimi člani enote 288; skoraj so ga že dosegli, ko se je zrušil še Severni stolp. ''Vozil sem se zadaj, zato nisem videl ničesar, a je bil hrup dovolj zgovoren. Ko sta nam voznik in poveljnik enote povedala, kaj se je zgodilo, sem molil, da so vsi pravočasno zapustili stolp, ko se je zrušil Južni.''
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Steve je mobilni telefon pustil v gasilskem domu, njegova žena Patricia pa je bila doma z njunimi tremi otroki. Mislila je, da je umrl. ''Ukazano nam je bilo, da gremo v eno izmed manjših stavb Trgovskega centra, ki je imela v sredi goreči krater. Prejeli smo več poročil o ujetih ljudeh, a nisem uspel najti nikogar. Preostanek dneva sem preiskoval prizorišče in odstranjeval tako gasilce kot civilne žrtve.'' Ženo je uspel poklicati šele popoldne istega dne, ko je našel delujočo telefonsko govorilnico.
''Še vedno komaj kdaj govoriva o tem. V nekem trenutku sem razmišljal, da bi zapustil gasilsko enoto – bil sem izgubljen, a k sreči sem se hitro vrnil nazaj na delo. Bilo je veliko črnega humorja, kar mi je bilo v pomoč.'' Steve in Patricia imata tri hčerke: šestnajstletni dvojčici Erin in Colleen ter štirinajstletno Bridget. Skupaj živijo v New Yorku. Takrat so bile premajhne, da bi vedele, danes pa že poznajo očetovo zgodbo. ''Naslednji dan sem svoje ime našel na seznamu pogrešanih, poleg vseh članov enot 288 in 41. Razen enega. Preživel je gasilec, ki je čakal name, da sem ga zamenjal. V tolažbo mi je bilo, da ni umrl, čakajoč name.''
