Vztrajanje pri tem, da je fant, se je pri Kathryn začelo, ko je bila stara dve leti, in vsako leto je postajalo izrazitejše. Ko je bila stara štiri leta, so se starši začeli zavedati, da gre za nekaj resnejšega od tega, da je Kathryn le bolj fantovska deklica. Obiskali so psihologa, ki je ugotovil, da ima punčka spolno disforijo, motnjo spolne identitete. Priporočil jim je, naj ji pustijo, da živi kot deček. Mama Jean in oče Stephen sta Kathryn dopustila, da je postala Tyler, in ugotovila, da se je njuna hči razcvetela v srečnega, razigranega dečka.
»Če si bo Tyler zaželel spet postati Kathryn, ne bo nič narobe,« pravi mati Jean. »Zdaj je srečen kot fantek. Želim s le, da je moj otrok srečen.«
Tylerjevi osemletni sestri se zdi vse zelo preprosto: »Saj je le fantovski um v dekliškem telesu,« je razložila sošolcem zadevo s svojim bratom.
Ideja o transseksualnem otroku je sporna. Nekaterim se zdi tako zgodnja odločitev, ki bo vplivala na vse otrokovo nadaljnje življenje, norost, vendar strokovnjaki trdijo, da se spolna identiteta oblikuje v zgodnjem otroštvu. V tem obdobju začnejo otroci dajati že veliko prednost nekaterim stvarem pred drugimi – pri deklicah so to po navadi punčke, ličila in drugi predmeti v domeni odraslih žensk, pri fantih pa kamioni, motorji ali Superman.
Kathryn je staršem pri dveh letih povedala, da je fant, in od tedaj so imeli nenehne boje glede oblačil, pričeske in besede 'ona'.
Prepričanje, da je treba otrokom dopustiti, da preidejo iz enega spola v drugega, se v zadnjih desetih letih uresničuje predvsem v ZDA, trdi Jack Drescher, newyorški psihiater, vodilni strokovnjak s področja spolne usmeritve.
Toda dopustiti otroku, da s spremembo pojavnosti živi kot pripadnik enega spola, biološko pa pripada drugemu, je ena stvar, pomembnejša vprašanja pa se pojavijo, ko začne dozorevati. Ko bo Tyler začel kazati prve znake pubertete, se bodo morali starši odločiti, ali mu bosta začela dajati hormonske zaviralce, ki bodo preprečili razvoj ženskih spolnih organov. Tylerjeva mati pravi, da se bodo s tem ukvarjali, ko bo prišel čas za to.
Tylerju so tudi dovolili, da se v šolo vpiše kot fant. »Prepričana sem, da ne gre le za fazo,« pravi Jean, »kdorkoli ga sreča, pravi: 'Da, to je fant!'« Jean pravi, de se mora nenehno spopadati s predsodki in kritiko drugih, vendar drži s svojim otrokom – in s transseksualci na splošno.
Psihiatri trdijo, da je spolna disforija veliko več kot le poženščeni fantje in fantovska dekleta. Ljudje s to motnjo doživljajo »vztrajno in intenzivno stisko zaradi svojega biološkega spola, hkrati pa čutijo željo, da bi pripadali drugemu spolu«. Primeri, kot je Tylerjev, so vedno pogostejši.
