Datirana je med 1,5 in 2,64 milijardami let v preteklost. Njena vsebnost vodika in metana bi v teoriji lahko vzdrževala mikrobno življenje. Če bo analiza v vodi dejansko odkrila mikrobe, bi to pomenilo, da so bili ti več milijard let odrezani tako od sončne svetlobe kot od površja, posredno pa bi nudili vpogled v razvoj mikrobov v tovrstnih primerih osamitve.
Raziskovalci so prepričani, da so s tem odkrili način, kako lahko planeti ustvarjajo in ohranjajo mikrobnemu življenju več milijard let prijazno okolje, neglede na pogoje na površju, kar seveda še kako pride v poštev pri raziskavah na Marsu. Dodajajo še, da so v rudniku zlata v južni Afriki odkrili mikrobe v vodi še globje pod površjem, osamljene več deset milijonov let, z vodikom kot virom energije.
Znanstveniki starost vode ocenjujejo na podlagi analize v njej razgrajenega plina ksenon. Kot mnogi drugi elementi tudi ksenon obstaja v oblikah z različnimi masami, imenovanih izotopi.
Voda iz rudnika Timmins naj bi vsebovala nenavadno veliko lažjih izotopov ksenona, ki naj bi izhajali iz zemljine atmosfere, ko je ta postala ujeta.
Četudi gre za najstarejšo tekočo vodo, pa odkrita voda iz rudnika ni najstarejša kdaj koli odkrita. Voda ujeta znotraj majhnih mehurčkov v kamninah je bila datirana več milijard let v preteklost, vendar pa v ta tej obliki ne more vzdrževati življenja.
