Poleg prebivalcev severne Avstralije ga bodo lahko opazoval še prebivalci na vzhodu Papue Nove Gvineje ter Salomonovega in Gilbertovega otočja.
Do Sončevega mrka pride, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem in ga prekrije. Kolobarjasti Sončev mrk pa se pojavi, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.
Naslednji Sončev mrk letos, ki pa bo hibridni, bo 3. novembra in bo viden v večjem delu Afrike. Pri hibridnem Sončevem mrku gre za popolni in kolobarjasti Sončev mrk hkrati. Z dela Zemlje je tako moč opazovati popolni, z drugega dela pa kolobarjasti Sončev mrk, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.
Sončevi mrki so redek nebesni pojav, a eden najbolj spektakularnih. Skozi vso zgodovino človeštva so jim namenjali veliko pozornost ter jih povezovali s številnimi miti in tradicijami. Po ljudskem verovanju naj bi Sončevi mrki napovedovali naravne katastrofe, nepredvidene dogodke in velike nesreče.
Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih; takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce.
Naslednji popolni Sončev mrk bo leta 2015, ki bo viden v delih Islandije, Evrope, severne Afrike in Azije. V Sloveniji bomo morali na popolni mrk čakati do leta 2081, leta 2015 pa bo viden delni Sončev mrk.
Za opazovanje Sonca in mrka veljajo posebni zaščitni ukrepi za oči, saj že kratkotrajen pogled v Sonce povzroči nepopravljive poškodbe vida, zato je treba uporabljati posebna očala.
