Kot je zapisano na spletni strani Slovenskega državnega holdinga (SDH), je bila denacionalizacija politični dogovor o popravi krivic, ki jih je oblast po drugi svetovni vojni storila s sistematičnim in arbitrarnim prenosom njihovega imetja v državno oz. družbeno last.
Krivice naj bi popravil zakon o denacionalizaciji, ki ga je po osamosvojitvi sprejela takratna skupščina in je začel veljati 7. decembra 1991. Zakon je v prvi vrsti predvidel vračanje odvzetega premoženja v naravi, ko to ni mogoče, pa je določil, da se upravičencem zagotovi nadomestno premoženje oziroma se jim izplača odškodnino. To lahko dobijo v obliki obveznic, ki jih izda SDH, ali v denarju.
Skupaj rešili 39.640 oziroma 99,8 odstotka zahtevkov
Po načrtu države bi moralo biti reševanje denacionalizacijskih zahtevkov zaključeno v 10 letih, a so to odmaknile spremembe zakona in reševanje najbolj zapletenih primerov. Lani so sicer zaključili 20 primerov, nerešenih pa ostaja 75.
Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo do 31. decembra 2024 na upravne enote in ministrstva, ki so zadolženi za obravnavo zahtevkov na prvi stopnji, skupno vloženih 39.715 zahtevkov za vračilo premoženja. Število je enako kot leto prej, kar pomeni, da novi zahtevki ne prihajajo več.
Do konca lanskega leta so pristojni organi pravnomočno rešili 39.640 zahtevkov oz. 99,8 odstotka vseh. Skupno število nerešenih zadev se je v minulem letu zmanjšalo za 20, v letih 2022 in 2023 za po 10, kar pomeni, da bo do rešitve zadnjega denacionalizacijskega zahtevka najverjetneje treba počakati še nekaj let.
Od 75 nerešenih zahtevkov jih je 46 na prvi stopnji, 29 pa jih je v pritožbi pri drugostopenjskih organih oziroma v upravnem sporu ali reviziji. Od nerešenih zadev na prvi stopnji jih 30 odpade na upravne enote, 15 na ministrstvo za kulturo in ena na ministrstvo za naravne vire in prostor, kažejo podatki ministrstva.
SDH izplačal za 1,75 milijarde evrov odškodnin, sklad vrnil 163.638 hektarjev zemljišč
Kadar vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, zakon upravičencu določa dodelitev nadomestne nepremičnine ali izplačilo odškodnine. Izplača jo Slovenski državni holding (SDH). Ta je do zdaj izplačal za nekaj več kot 1,75 milijarde evrov odškodnin, pri čemer se število glede na leto prej ni bistveno spremenilo. Pričakujejo pa še za skupno okoli 73 milijonov evrov zahtevkov iz skupno 154 odprtih postopkov. Kot so na SDH navedli za STA, so doslej redno izplačali vse upravičene zahtevke, prav tako imajo dovolj premoženja za izplačilo zahtevkov, ki njih bodo še prejeli.
Del obveznosti v denacionalizaciji ima po zakonodaji tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, katerega naloga je vračilo kmetijskih zemljišč ali dodelitev morebitnih nadomestnih zemljišč. Do zdaj je upravičencem vrnil 163.638 hektarjev zemljišč in gozdov.
Kadar odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih traja predolgo, mora država upravičencem zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine izplačati odškodnino. Tudi to izplača sklad kmetijskih zemljišč. Ta je do zdaj iz tega naslova izplačal za 57,2 milijona evrov odškodnin, dodatnih 15,1 milijona je namenil za zamudne obresti in nekaj manj kot pol milijona za pravdne stroške, so za STA navedli v skladu.
O delu zahtevka ljubljanske nadškofije pri UE Radovljica ter o cerkvi pri Križankah odloča sodišče
Ena od bolj obremenjenih upravnih enot v postopkih denacionalizacije je Upravna enota Radovljica, ki je skupno prejela 581 zahtevkov. Po navedbah načelnice Maje Antonič so do zdaj na prvi stopnji rešili 579 zahtevkov, med njimi tudi zahtevek Nadškofije Ljubljana, ki je verjetno eden najzahtevnejših. Škofija namreč zahtevala vrnitev 21.000 hektarjev zemljišč oz. 2000 parcel, od tega jih okoli 15.000 hektarjev leži v Triglavskem narodnem parku.
Zaradi obsežnosti zadeve upravna enota v tem primeru odloča z delnimi odločbami. Do zdaj je izdala 86 upravnih aktov. "Pri tem je bilo premoženje večinoma vrnjeno v naravi, delno tudi v odškodnini. Potrebno je odločiti le še o delu zahtevka, ki se nanaša na kmetijska in gozdna zemljišča. Pri tem je bila zoper odločitev upravne enote vložena tožba, o kateri bo odločalo upravno sodišče," je pojasnila načelnica.
Odločanje o zahtevku otežuje predvsem dejstvo, da gre za premoženje, ki leži na območju štirih občin - Radovljica, Bohinj, Bled in Gorje. Velik del je na zavarovanem območju, ob vodnem pasu in območju, ki se ga opredeljuje kot naravno vrednoto. "Zato smo pri odločanju o zahtevi vezani na upoštevanje različne zakonodaje iz različnih delovnih področij," pojasnjujejo na upravni enoti.
Še vedno tudi ni končan denacionalizacijski zahtevek, v katerem Križniški red zahteva, da mu Mestna občina Ljubljana vrne cerkev pri Križankah. Ministrstvo za kulturo je januarja lani (že v četrtem odločanju o tej zadevi) zahtevo reda za vračilo cerkve v naravi zavrnilo in odločilo, da mu pripada le odškodnina, a je zoper odločitev pravna zastopnica Križniškega reda Alja Šiška februarja lani sprožil upravni spor, o katerem upravno sodišče še ni odločilo.
Kot je za STA povedala odvetnica, je bila tožba prvenstveno vložena, ker ministrstvo v postopku ni postavilo izvedenca, ki bi ugotavljal vpliv zvonjenja na izvajanje kulturne dejavnosti Festivala Ljubljana, ki uporablja cerkev, in pregledal, v kakšnem stanju so zvonovi, ki že leta niso bili v uporabi. Tožba je bila vložena tudi v zvezi z višino odškodnine, ki naj bi bila določena prenizko.
Je bil pa dokončno rešen denacionalizacijski zahtevek družine Pogačnik za okoli 30 hektarjev kmetijskih zemljišč pod vznožjem gradu Krumperk v občini Domžale, ki jih je uporabljala ljubljanska biotehniška fakulteta. V zadevi sta leta 2019 upravna enota in ministrstvo za kmetijstvo odločila, da mora fakulteta zemljišča vrniti družini. Fakulteta je vložila upravni spor, ki pa ga je upravno sodišče decembra 2023 zavrnilo. Na fakulteti so za STA navedli, da ne nameravajo zahtevati revizije. V skladu z odločbo upravne enote so tako zemljišča že predali v posest skrbniku.
Podoben zaključek večdesetletnega postopka na fakulteti pričakujejo tudi v primeru pašnikov in hleva, glede katerih je postopek še na ministrstvu za kulturo. Na fakulteti so pojasnili, da za izvajanje programa oddelka za zootehniko zato že iščejo druge rešitve.
