»Nisem več, kar sem bil.« Iz njegovega mirnega glasu zaveje utrujenost. Še vedno premore značilno uglajenost in še vedno je inteligenten in luciden, celo očarljiv sogovornik, ki potrpežljivo odgovarja na moje tečnarjenje. Toda sapa je vse krajša, robovi besed se krhajo, govori počasneje, kot sem ga vajen. Leta so naredila svoje, in to ni nobena sramota. Nasprotno. Desetletja je preživel kot spoštovanja vreden igralec v slovenskem družbenem zakulisju, ena od eminenc vzporednega sveta: človek z nesporno močjo in vplivom. To je še vedno, toda lobist Božo Dimnik se kljub svoji telesni in duševni vitalnosti ne slepi. »Pri svoji starosti potrebujem celovito oskrbo.« Konec februarja bo dopolnil 92 let. Dom za starejše ne pride v poštev – nis(m)o se za to borili. Ali nekako tako. Kakorkoli že, da bi v miru preživel čas, v katerem ni več, kar je bil, je Dimnik sprejel odločitev o selitvi v rezidenco Carpe Diem, ki jo je v središču Ljubljane zgradil zdravniški multimilijonar Marko Bitenc.
Osebni zdravnik na pladnju
Gre za projekt, ki je več kot zgolj bivanje v še enem razkošnem vila bloku, ki jih v zadnjih letih po prestolnici na veliko postavljajo premožni investitorji. Osnovni namen rezidence je, kot namiguje že njeno ime (»Užij dan!«), uresničitev koncepta varne in udobne starosti, v kateri človek še vedno uživa izbran življenjski slog. Rezervacija vstopnic za opero? Samo povejte, v kateri vrsti bi sedeli! Čiščenje stanovanja ali pranje avta? Rečeno – storjeno! Bi se s šoferjem peljali v restavracijo ali na sestanek? Čez pet minut vas bo čakal pred vhodom. Za vse to in še več bodo poskrbeli uslužbenci in uslužbenke, ki bodo prek recepcije v zgradbi na voljo 24 ur dnevno za izpolnjevanje želja njenih stanovalk in stanovalcev. Seveda ob primernem doplačilu – a to za ljudi, kot je naš sogovornik, pač ni težava.
Skratka, predstavljajte si bivanje v popolnem miru in udobju – tako naj bi bil videti vsakdan v rezidenci Carpe Diem. Kako radikalno drugačna starost od otopelega buljenja v televizor in drenjanja v sobi katerega od tipičnih domov za starejše! Pa to še ni vse. Kot Hipokratov prisežnik se Marko Bitenc zaveda, da je za vsakega človeka, tudi za takšnega z milijoni na bančnem računu, največje bogastvo še vedno zdravje. In tako bo stanovalcem in stanovalkam rezidence Carpe Diem v sklopu dodatne ponudbe na voljo široka ponudba zdravstvenih storitev. Med drugim jim bo na primarnem nivoju zagotovljen izbrani osebni zdravnik, na sekundarnem pa specialistična in diagnostična obravnava brez čakalnih dob, po potrebi jih bo na domu obiskovala medicinska sestra, ki bo skrbela za redno jemanje zdravil in ustrezen življenjski slog. Prav nabor teh možnosti je v Bitenčev kompleks privabil tudi Boža Dimnika: »Zame je ključna dodana vrednost tega projekta v oskrbi in negi, ki je na voljo starejšim.«
Njena.si
Srčna soseska povezala Slovenijo: 150.000 evrov donacij podeljenih 20 prostovoljnim društvom
Uresničenje vizije »svoji za svoje«
Tako je Marko Bitenc, eden najvplivnejših, pa tudi najpremožnejših zasebnikov v slovenskem zdravstvu, izpolnil vizijo svojevrstnega doma za elito, o katerem je leta 2020 kot tedaj še kandidatka za vodenje Zdravniške zbornice Slovenije govorila Bojana Beović. »Trenutno stanje glede obravnave starostnikov v državi je zastrašujoče, dostojno oskrbo si lahko zagotovijo samo tisti z zelo dobrim ekonomskim položajem,« je opozarjala. »Domovi za ostarele so polni, oskrba draga, za mnoga življenjska opravila, ki omogočajo onemoglemu človeku vsaj malo dostojanstva, so potrebna doplačila. Kakovost domov je zaradi težav, s katerimi se srečujejo, od kadra do materialnih možnosti, zelo različna in pogosto nezadostna.« In zato je predlagala, da »zdravniki za svoje ostarele in onemogle kolege ob odsotnosti zavarovanja za dolgotrajno nego v državi poskrbimo sami z organizacijo doma za onemogle zdravnike, ki bo omogočal kakovostno nego na dostopen način vsem zdravnikom, ki to potrebujejo.«
Rezidenca Carpe Diem je sicer zrasla na lokaciji nekdanje Telekomove poslovne stavbe na Vilharjevi ulici, ki jo je Marko Bitenc od državnega podjetja kupil jeseni leta 2021, na začetku koronske epidemije. Slednja se je za podjetnega zdravnika izkazala za prvovrstno poslovno priložnost in v celoti jo je izkoristil; kot svetovalec tedanje vlade je torakalni kirurg pomagal oblikovati nekatere ključne ukrepe za boj proti epidemiji, obenem pa so njegova podjetja služila milijone kot zunanji izvajalci hitrih in PCR-testov za covid-19. Čeprav je imel torej obilo dela, je Bitencu v obdobju korone uspelo izpeljati svoj nepremičninski projekt. Za del nekdanjega Telekomovega kompleksa je odštel dobrih šest milijonov evrov, kot je razvidno iz zemljiške knjige, pa je nepremičnino brž zastavil pri bankah Sparkasse, BKS in Gorenjska banka in te so mu nanjo odobrile skupaj 4,35 milijona evrov kreditov. Gradnja je stekla s polno paro in stanovanja na ključ so bila urejena ter pripravljena na vselitev konec leta 2023.
Pečečnikova naložba za stara leta
Kompleks uradno še ni odprt, a večji del stanovanj je že razprodan. Od skupaj 14 stanovanj so glede na spletno stran prodajalca na voljo le še štiri. Na seznamu kupcev pa poleg Boža Dimnika najdemo še vrsto poslovno uspešnih ljudi, tudi iz zdravstvenih krogov. Nabor zaokrožuje deseti najbogatejši Slovenec, predsednik Kluba slovenskih poslovnežev, Joc Pečečnik. Zneski, ki so jih odšteli za nadstandardna stanovanja na ključ, so primerljivi s cenami v soseski Schellenburg, ki jo je zgradil Jože Anderlič. Dvosobno stanovanje s 54 kvadrati površine v Bitenčevem kompleksu stane 361.000 evrov oziroma 6.685 evrov za kvadratni meter. Stanovanje višjega razreda, čeprav z zgolj desetimi kvadrati površine več, pa stane 615 tisočakov ali 9.605 evrov za kvadrat, kar je že v rangu najluksuznejših enot v Schellenburgu. Za kontekst: po analizah Geodetske uprave Slovenije (GURS) je povprečna cena stanovanj v Ljubljani lani znašala okoli 4.300 evrov za kvadratni meter.
Za konec: to ni poziv k razredni vojni, ampak zgolj opis okoliščin. Namen članka ni problematizirati življenjskega sloga posameznikov in/ali njihovih odločitev, kam bodo namenili denar, ki je z vidika pravne države zaslužen povsem pošteno. Bojana Beović ima prav – ostareli in obnemogli zdravniki si gotovo zaslužijo »kakovostno nego na dostopen način«. Zaslužijo si jo tudi Božo Dimnik, eden izmed poslednjih slovenskih polnokrvnih stricev iz ozadja, in vsi bodoči stanovalci rezidence Carpe Diem. Pa tudi vseh 140.000 ljudi po vsej Sloveniji, ki nimajo osebnega zdravnika, ter 37.000 upokojencev in upokojenk, ki čakajo na sprejem v katerega od običajnih domov za starejše in so prav tako pošteno oddelali svoja aktivna leta. Staranje je težko za vsakogar. Zato skupaj sanjajmo o času, ko se bo lahko prav vsak slovenski starostnik zjutraj zazrl predse in se nasmehnil: »Užij dan!«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi številki revije Jana.
