Odločevalci brajico vse prepogosto vidijo kot obrobno zadevo, ki zahteva posebej "ozko" financiranje in strokovni pristop, namesto da bi bila prepoznana kot nepogrešljiv kanal, ki gradi most do enakopravnega sodelovanja v življenju skupnosti, so ob dnevu zapisali v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Brajica je več kot le metoda branja in pisanja, pomeni namreč tudi simbol neodvisnosti in enakopravnega vključevanja v družbo, poudarjajo.
V zvezi opozarjajo, da se šole, ki bi morale poleg sodobnih pripomočkov zagotavljati ustrezno usposabljanje za branje in pisanje v brajici, soočajo s pomanjkanjem sredstev, kadra ali pozornosti odgovornih. Mnogi slepi učenci ostajajo odvisni od drugih tehnologij, ki ne morejo v celoti nadomestiti temeljnih veščin branja in pisanja na otip.
"Brez sistematičnega vlaganja v dostop do knjig ter učnih gradiv v brajici in brez ustvarjanja novih vsebin ne moremo zagotoviti enakih možnosti za izobraževanje in osebno rast tistih, ki se zanašajo nanjo," so zapisali.
Družine slepih in slabovidnih otrok se še vedno srečujejo s številnimi izzivi, opozarjajo. Šolske knjižnice imajo pogosto bistveno premalo prilagojenih knjig, slepi otroci pa zato pogosto berejo knjige, ki so na voljo, in ne knjig, katerih vsebina jih zanima. Otroci prav tako večkrat nimajo učbenikov, saj ti niso prilagojeni. Starši slepih in slabovidnih otrok opozarjajo tudi na večmesečne zamude pri prilagajanju učnih gradiv.
Dober Tek
NAGRADNI NATEČAJ: Ustvarjajte in delite praznični čar!
V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pozivajo, da svetovni dan ne ostane zgolj priložnost za kratko obujanje slavne zgodovine brajice, ampak poziv k "odkritim razmislekom in pogumnim ukrepom". Z brajico lahko slepi in slabovidni uresničujejo pravico do izobraževanja, dela in kulturnega izražanja, a le če družba prepozna njeno enkratno vrednost in ji nameni ustrezno mesto, izpostavljajo.
"Naj bo letošnji dan brajice priložnost, da še bolj poglobimo naša prizadevanja za izboljšanje dostopa in kakovosti izobraževanja za slepe in slabovidne otroke ter njihovo polno vključitev v družbo," so zapisali v poslanici.
O pomeni brajice tudi Urška Klakočar Zupančič
Tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici izpostavila pomen svetovnega dneva brajice. Ta je je namenjen predvsem ozaveščanju celotne mednarodne skupnosti o pomenu uresničevanja temeljnih človekovih pravic, kot sta dostop do izobraževanja in javnih storitev, tudi za slepe in slabovidne, je izpostavila.
Dodala je, da letošnji svetovni dan v Sloveniji obeležujemo z dodatnim zanosom in ponosom. Vlada je namreč na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih ter drugih civilnodružbenih organizacij 1. marec razglasila za dan inkluzije. "S tem simboličnim dejanjem smo kot skupnost storili velik korak na poti odkrivanja bogastev, ki jih človeški civilizaciji in Sloveniji kot državi prinaša enakovredno vključevanje različnih skupin v vse segmente naše družbe," je zaključila.
