Opravljena analiza krme, mikrobiološka analiza mleka, ki pokaže zdravje in stanje vimenskih četrti, nato pa pravilno interpretirani podatki lahko omogočijo prihranke pri nakupu krmnih dodatkov, pa tudi zdravstvene oskrbe živali, je prepričan kmetijski svetovalec Aleš Kirbiš, ki je sodeloval v projektu Učinkovita prireja mleka z doseganjem boljšega zdravstvenega stanja in dolgoživosti krav molznic.
»Pregled zdravstvenega stanja vimena črede 50 krav molznic stane 500 evrov, zgolj zdravstvena oskrba enega mastitisa pa – po podatkih profesorja z veterinarske fakultete Andreja Pengova – 300 evrov. Kje so še vsi preostali stroški,« je dejal Kirbiš.
Analitika postaja del sodobnega kmetijstva, čeprav številkam še vedno mnogi kmetje ne zaupajo in delajo po občutku, na osnovi izkušenj. Slednje seveda ni napačno, vendar so analize krme predpogoj za iskanje prihrankov pri nakupu močnih krmil in drugih krmnih komponent, ki imajo na trgu še vedno visoke cene. »V okviru projekta, v katerem je sodelovalo pet kmetij, smo vzeli 22 vzorcev krme. Na podlagi analiz smo izračunali priporočljiv krmni obrok, obenem pa zaznali velike razlike v kakovosti travnih silaž.« Na kakovost travne silaže vplivajo botanična sestava travne ruše, čas košnje, gnojenje, spravilo in priprava silosa, odvzem … »Analiza krme pa je pomembna ne toliko z vidika povečanja mlečnosti, temveč pocenitve obroka, da je ta resnično optimiran. Ker ni zadostne analitike, se krmi na pamet, kar lahko pomeni tudi nepravilno razmerje med posameznimi hranili. Razkorak v prehranjenosti živali se je nato pokazal pri krvni analizi posameznih živali.«
Krave pri petih letih že za odpis?
Ustrezna prehrana in zdravje mlečne žleze pa pomembno vplivata na dolgoživost živali. »Povečanje dolgoživosti je zagotovo cilj, ki ga morajo rejci zasledovati, saj daljša dolgoživost vpliva na ceno prireje mleka. Obenem je manjša menjava živali znotraj reje, slednje pa omogoča odprodajo plemenskih telic in dodaten vir zaslužka.«
Izpostavljeno
Kako preprečiti zobne obloge in vnetja dlesni: Ščetka je rešitev.
Po podatkih Kirbiša je povprečna dolgoživost krav molznic pri nas nekje pet let, kar pomeni zgolj od dve do tri laktacije. »Pred časom smo bili na ogledu reje v Nemčiji, kjer so pri kravah molznicah v povprečju beležili šest laktacij in solidno mlečnost. Pri nas skorajda ne poznamo reje s takšnim povprečnim številom laktacij. Rejci namreč pričakujejo, da bo žival že v prvi laktaciji dala pričakovano količino mleka, in če se ne izkaže, jo hitro zamenjajo – prehitro. Žal ni potrpljenja, kar pa je povezano z denarjem, saj imajo kmetje stroške s krmljenjem, posledično ne čakajo do viška laktacijske dobe, temveč kravo že prej izločijo.«
Analiza lahko reši obstoj črede
Na dolgoživost krav molznic vpliva zdravje parkljev in mlečne žleze. »Mikrobiološka analiza mleka pomeni odvzem mleka iz vseh četrti vimena. Preveri se stanje vseh štirih mlečnih žlez. Analize smo opravili pri vseh živalih na kmetijah, ki so sodelovale v projektu, in kmetje so bili zadovoljni s podatki, saj so ugotovili, kaj povzroča mastitis – vnetje vimena in v katerem sesku se ti povzročitelji nahajajo. Žival je lahko na videz zdrava, a je lahko prisotna bakterija, po možnosti še kužna, kar lahko pomeni prenos bolezni na celotno čredo.«
Kirbiš je izpostavil tudi razmišljanje profesorja in veterinarja Pengova o pomenu mikrobiološkega pregleda pred nakupom živali. Znani naj bi bili primeri nakupa na videz zdravih živali, za katere pa je ravno mikrobiološka analiza razkrila, da mlečna žleza ni takšna, kot bi morala biti. »Ta analiza je res smiselna poteza rejcev. Če rejec že odšteje določen znesek za nakup živali, potem je tovrsten pregled upravičen, še posebej ker prisotnosti bakterije ali zdravja mlečne žleze na videz ni mogoče oceniti,« je dodal specialist za področje tehnologije reje govedi in drobnice.
Analize bodo za dobre rejce postale nujnost
V projektu KGZ Ptuj, Višje strokovne šole ŠC Ptuj, veterinarske fakultete … je sodelovala tudi kmetija Strmšek iz Šikol s 120 glavami goveda (od tega imajo 45 krav molznic). Tomaž Strmšek je povedal, da so analize krme izvajali že pred vključitvijo v projekt. »Vedno smo zasledovali cilj, da imamo čim bolj kakovostno mleko, saj je kakovost tudi finančno nagrajena, kar pa smo lahko dosegli le s krmnim obrokom, ki je vseboval vsa potrebna hranila. Menim, da bo vsaj analiza krme v prihodnje nujna za vse kmete, ki želijo pridelati kakovostno mleko oziroma večje količine mleka. Projekt pa nas je prepričal, da bomo tudi v prihodnje izvajali mikrobiološke analize in analize krvi. Na podlagi slednje se pokaže razmerje med zaužitimi hranili, morebitnim pomanjkanjem hranil, hidracijo … Če na primer kravi molznici primanjkuje beljakovin, izčrpava sebe, kar pa vpliva na dolgoživost in količino mleka. Ocenjujem pa, da žal primanjkuje strokovnjakov za kakovostno interpretacijo podatkov ter da svetovalna služba premalo dela na promociji analiz.«
