Gasilci iz Radovljice so pred kratkim zopet morali odstranjevati goščo, ki se je nabrala na Cajhnovem jezu. Po uradnih podatkih naj bi izčrpali 40 do 45 kubičnih metrov, a domačini, ki delajo in bivajo v bližini, vedo povedati, da je šlo za precej večjo količino. Gošča je ogrožala vodni ekosistem, polega tega pa je tudi neprijetno zaudarjala in s tem povzročala težave predvsem turizmu.
Na ogledu jezu so bili v ponedeljek tudi strokovnjaki iz tujine, ki se ukvarjajo s problematiko jezov in kakovosti rečnih okolij. V Sloveniji se te dni mudijo na dveh strokovnih konferencah, ki ju organizira Inštitut Revivo. Poleg strokovnjakov iz tujine so se ogledu pridružili tudi strokovnjaki Inštituta za vode, predstavnik občine Radovljica, predstavnik Ribiške družine, predstavnica civilne iniciative Rešimo sotočje in nekaj lokalnih prebivalcev vasi Lancovo, ki so v veliki meri utrpeli škodo zaradi upada turizma in slabše kvalitete bivanja v vasi.
Kaj pravi stroka?
Sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke, kjer je tudi Cajhnov jez, po podatkih Agencije RS za okolje (Arso), sodi med naravne vrednote in ekološko pomembna območja. Najprej sta predstavnika iz inštituta za vode komentirala problem odjema vode na jezu. Pravita, da bi bilo potrebno prevelike odjeme za elektrarno inšpekcijsko nadzirati. Nazadnje je zaradi nizkega pretoka reke gošča zastajala, če pa bi bil pretok večji, bi goščo odneslo preko jezu, poudarjata.
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
"Ne bodo vsi zadovoljni in navdušeni, a gre za to, kaj je sprejemljivo za vse."
Strokovnjakinja iz tujine Teresa Moralaes (U.S. Forest Services), ki se med drugim ukvarja z odstranjevanjem ogrožajočih jezov in pregrad, njeno glavno področje pa je skrb za varnost jezov, ki so v slabem stanju ali se podirajo, je ugotovila, da je ribja steza slabo dimenzionirana in nefunkcionalna ter da še vedno nima zadovoljive količine vode ter je zamešena z vejami in sedimentom. "Jez ne izgleda stabilen. Na desni strani jezu, kjer vidimo odtekati vodo, je potrebno v nizki vodi preveriti, če jez prepušča vodo skozi kamniti del. Če se to ugotovi, potem je treba nekaj nujno ukreniti." Glede gošče in pretočnosti pa je povedala, da je jez treba nujno znižati, da se ne nabirajo nečistoče zaradi nizkih pretokov. O tem, kako ukrepati je dejala: "Težko je govoriti brez resne analize in študije, ki lahko realno oceni stanje. Ampak kar se tiče varnosti, bi bilo treba jez razbremeniti, morda tudi skozi elektrarno. To pa bi gotovo poslabšalo naravo in okolje. In to je točka v kateri se morajo sestati vsi deležniki. Tukaj bi morali skupaj sesti biologi, hidrologi, botaniki, arheologi, lastnik elektrarne, prebivalci in ribiči in se dogovoriti. Več kot je ljudi vključenih, boljša je na koncu rešitev. Vsekakor ne bodo vsi zadovoljni in navdušeni, a gre za to, kaj je sprejemljivo za vse. "
"Slovenci imate psihološko zavoro pred podrtjem jezov..."
Keery Brink (World Wild Foundation), ki se ukvarja z problematiko rek v evropskem prostoru in že nekaj časa sodeluje tudi na rekah v Sloveniji, je ob jezu povedala: "Slovenci imate psihološko zavoro pred podrtjem jezov, kot posamezniki in kot narod. Preprosto nimate izkušnje in vas to zavira v širini mišljenja, s tem se dela škoda tudi na terenu. Pomembno bi bilo, da naredite miselni preskok. Ne gre za agresivne posege v lastnino in brezglavo poseganje v regulacije rek. Gre za to, da je potrebno videti več opcij v skrbi za naravo in to pojmovati kot eno od visoko postavljenih vrednot, ki ima prednost pred tem, česar smo navajeni, s tem boste odprli razmišljanje, da se da stvari reševati drugače in tudi dolgoročno napredovati."
