Organizatorja Zveza društev diabetikov Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije sta poskrbela za dogodek, ki je presegel okvirje običajnih zdravstvenih razprav. Tokrat so bili v središču mladi, njihovi vrstniki, učitelji, znanstveniki in strokovnjaki, ki so skupaj odstirali nove možnosti življenja s to boleznijo.
Urban, osnovnošolec iz Domžal, ki ima sladkorno bolezen tipa 1, je opisal, kako poteka njegov vsakdan s to boleznijo. »Vsako jutro si dam inzulin, nato pa grem v šolo in na treninge breakdancea. Sladkorna bolezen me spremlja ves čas, a to ne pomeni, da se ne morem ukvarjati s stvarmi, ki me veselijo,« je povedal. Njegova zgodba je odmevala v dvorani kot dokaz, da sladkorna bolezen ne sme biti ovira za aktivno in polno življenje.
Zraven Urbana sta sedeli Zoja in Laura, dijakinji tretjega letnika Gimnazije Poljane, ki sta poudarili, kako pomembno je znanje o zdravem življenju. Obe sta se s to boleznijo spoznali prek tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni. Laura, ki je svojo radovednost o sladkorni bolezni preoblikovala v strast do biologije, je s smehom priznala: »Na tekmovanje o sladkorni bolezni sem šla iz radovednosti, pa sem ugotovila, da je znanje o zdravju pravzaprav nekaj, kar bi morali vsi imeti – ne le tisti, ki imajo diabetes.« Zoja pa je dodala: »Sladkorna bolezen nam pokaže, kako bi morali živeti vsi – ne le bolniki. Več gibanja, bolj zdrava prehrana – to so rešitve za nas vse!«
Umetna inteligenca je izboljšala življenja sladkornih bolnikov
Prof. dr. Tadej Battelino, eden vodilnih strokovnjakov na področju endokrinologije in zdravljenja sladkorne bolezni v Sloveniji, je poudaril, kako umetna inteligenca in sodobne tehnologije že danes spreminjajo življenje bolnikov. Inzulinske črpalke, ki delujejo z napredno tehnologijo, omogočajo, da omejitve postanejo vse manjše. »Naš cilj je, da sladkorna bolezen ne bo več omejevala življenja. Želimo si, da nekega dne bolnikom ne bo treba več skrbeti o injekcijah inzulina pred vsakim obrokom,« je navdušeno dejal dr. Battelino in dvorana se je zasvetila v upanju na boljšo prihodnost.
Bernarda Medved, ki že dolgo dela z otroki s sladkorno boleznijo, bo marca obeležila 57 let, odkar so ji diagnosticirali sladkorno bolezen. Z njo živi že od mladih nog in je skozi leta spremljala napredek na področju tehnologije in zdravljenja. »V moji mladosti smo se predvsem borili za preživetje, saj nismo imeli možnosti natančnega spremljanja ravni sladkorja v krvi, kot jih imamo danes. Ko sem pri treh letih dobila inzulin, se je moje življenje močno spremenilo. Bila sem shujšana, tehtala sem le 12 kilogramov, moja mama pa je z velikim strahom zapičila debelo iglo, ki je bila namenjena odvzemanju krvi. Takrat je bilo zelo težko – če bi danes postavili otroka v tiste razmere, bi še nekako zdržal, a za starše bi bilo to prevelik pritisk,« pripoveduje Bernarda. Danes, ko spremlja mlade bolnike na taborih, opaža, da jih sladkorna bolezen ne omejuje tako, kot je nekoč omejevala njo, predvsem zaradi napredka tehnologije in boljšega razumevanja bolezni.
Debelost je nalezljiva bolezen
Preprečevanje sladkorne bolezni je ključno, zato zdravstveno zavarovanje že ponuja presejalne teste, ki pomagajo pri zgodnjem odkrivanju bolezni. V okviru evropskega projekta Innodia potekajo raziskave, ki se osredotočajo na iskanje novih zdravil za sladkorno bolezen. »Pričakujemo, da bo v bližnji prihodnosti, morda že pri otrocih, starih šest let, možen splošen presejalni test, ki bi omogočil zgodnje zdravljenje in odložitev nastanka sladkorne bolezni,« je pojasnil prof. dr. Battelino in dodal, da je pri sladkorni bolezni tipa 2 realna možnost skorajšnjega ozdravljenja, če združimo hujšanje, zdravila in zdrav življenjski slog: »Prvič imamo zdaj na voljo načine, s katerimi lahko učinkovito pomagamo debelim ljudem, a žal v Sloveniji še nimamo dostopa do vseh zdravil, ki jih uporabljajo v tujini. Naša država se še vedno sooča s težavami pri dostopu do tehnologij, kot je merjenje glukoze v krvi, ki ga imajo na voljo le bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1. Preprečevanje debelosti pa ne vpliva samo na zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen, temveč tudi za kardiovaskularne bolezni, bolezni oči in druge zdravstvene zaplete, kar ne pomeni le nižjih stroškov zdravljenja, temveč tudi bolj zdravo populacijo.«
Prof. dr. Tadej Battelino je poudaril, da imajo družine, kjer oče trpi za sladkorno boleznijo, do desetkrat večje tveganje, da tudi otrok razvije bolezen. Čeprav o tem še ne vemo vsega, že danes spremljamo prisotnost protiteles, ki se pojavijo dolgo pred nastopom bolezni in lahko napovedo njen razvoj. Presejalni testi so zato izjemno pomembni, saj lahko z njihovo pomočjo bolezen odložimo za od 3 do 5 let. Naslednje leto naj bi v Sloveniji začeli izvajati prvo gensko zdravljenje sladkorne bolezni.
Ko gre za debelost, je prof. Battelino opozoril na raziskave, ki kažejo, da je debelost »nalezljiva« – gre za družbeni problem, ki ga ni mogoče rešiti samo z medicinskim pristopom. Ljudje, ki se preselijo v okolje, kjer je večja povprečna telesna teža, se pogosto tudi sami zredijo. Medicina ne more sama rešiti tega problema, družba mora prevzeti odgovornost. Interesi, ki vodijo družbo, so povezani z denarjem – cenejša, predelana hrana spodbuja debelost. S koraki, kot je obdavčitev sladkorja, in zmanjšanjem uporabe maščob se trudimo za spremembe, a še vedno je pred nami veliko dela.
Posebej težavno je stanje v šolah, kjer še nismo uspeli uvesti več telesne aktivnosti, predvsem zaradi odpora v šolskem sistemu. »Slovenija je med najslabšimi državami v organizaciji netekmovalnih športov, kar je ključnega pomena za spodbujanje gibanja med mladimi. Za boljše zdravje je treba sistemsko spremeniti družbo in ustvariti okolje, ki bo podpiralo telesno aktivnost, uporabo kolesa in pešačenje kot del vsakdana,« poudarja Battelino.
Treba je začeti zgodaj
Medicina bi morala ukrepati že pri začetnih znakih debelosti, saj je zdravljenje zapletov, kot so srčni infarkti in bolezni jeter, pogosto prepozno. Če že zgodaj vzpostavimo zdrav življenjski slog, lahko ljudje živijo dolgo in zdravo življenje. Zato je nujno, da slovensko družbo spremenimo in ustvarimo okolje, ki spodbuja gibanje in zdravo prehrano ter omeji škodljive vplive.
Tribuna pa ni prinesla le resnih razprav, ampak tudi izvirne ideje za prihodnost. Dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov je predstavil inovativni projekt Sladkolo, kjer otroci prek simulacije vožnje kolesa spoznavajo, kako uravnavati nivo sladkorja v krvi. »Učenje prek igre – to je tisto, kar mladi potrebujejo,« je navdušeno dejal Kos in poudaril, da je ključ do ozaveščanja mladih ravno v ustvarjanju varnega okolja, kjer so napake del učenja. Čeprav je bilo na dogodku veliko govora o tehnoloških inovacijah in sistemskih spremembah, je na koncu vseeno zmagala človeška volja in neustavljiva želja mladih po boljšem življenju. »Največji izziv? Da ne morem jesti, kar hočem, ko hočem,« je z iskrenim nasmehom dejal Urban in s tem povzel bistvo življenja s sladkorno boleznijo – nenehno prilagajanje, a nikoli obup.
