Običajno se zbirajo v Industrijski ulici v Murski Soboti, na dolgi ravnini med krožiščema v Lendavski in Panonski ulici. Krožišči sta dovolj široki, da se ju da prevoziti s precej večjo hitrostjo, kot je to dovoljeno, Industrijska ulica pa je dovolj dolga cestna površina, da se na njej lahko hitro pospeši na vrtoglavih 150, 200 kilometrov na uro ali celo več. Zvok motorjev para ušesa, upravljanje jeklenega konjička z ročno zavoro – tako imenovano driftanje – pa k vsemu doda le še piko na i.
Novinarji Vestnika so šli po sledi informacij, ki jim jih je posredovalo več rednih bralcev, da v Murski Soboti ob poletnih večerih potekajo dirke s predelanimi vozili, pravzaprav hitrostna tekmovanja avtomobilov s posebej močnimi motorji. »Policisti Policijske uprave (PU) Murska Sobota za zdaj nimamo nobenih podatkov o kakršnihkoli dirkah avtomobilov v Murski Soboti. Prav tako nismo prejeli nobene prijave,« skopo odgovori Suzana Rauš, uradna govorka soboške PU, potem ko jo pobaramo o govoricah, ki krožijo po mestu. Pa vendar.
Rauševa postreže še s statistiko in z enim podatkom spomni na dogodek izpred štirih let, ki bi lahko imel pridih dirkanja s predelanimi avtomobili. Na asfaltnih površinah soboške severne industrijsko-obrtne cone se je v noči na nedeljo, 6. septembra 2020, zbrala večja množica ljudi, ki je opazovala dogajanje na parkirišču pred enim od objektov v industrijsko-obrtni coni. Med dirkanjem z avtomobili je eden od voznikov izgubil nadzor nad vozilom, trčil v pločnik in lažje poškodoval dva gledalca. Organizatorji dirke so se za prireditev in tekmovanje dogovorili v strogo zaprti skupini na družbenem omrežju.
Med prvimi mesti v Sloveniji
Čeprav se je po besedah tiskovne predstavnice PU Murska Sobota v zadnjih štirih letih število tovrstnih nezakonitih dirk v Pomurju zmanjšalo ali jih sploh ne pripravljajo več, pa ima svoj pogled na to tematiko Srečko Šteiner, inšpektor policije za promet v pokoju. S temi zbiranji se policija v Pomurju srečuje že dlje časa, že več kot deset let, pravi Šteiner.
»Spomnim se, da je bila Murska Sobota med prvimi mesti v Sloveniji, kjer se je organiziralo tekmovanje v pospeševanju. To je najprej potekalo v Industrijski ulici, pozneje pa se je preselilo na cesto v smeri naselja Bakovci. Seveda je v teh primerih šlo za prijavljeno prireditev, kjer je bil organizator znan in je tudi izpolnil vse zahteve, ki so bile določene v izdanem dovoljenju za prireditev,« spomni upokojeni policijski inšpektor soboške PU, ki se je skoraj vso kariero ukvarjal s področjem prometne varnosti.
Šteiner nadaljuje, da si je omenjene prireditve v preteklosti vedno ogledala množica ljudi in da je tekmovalo veliko voznikov predelanih športnih avtomobilov. »Udeleženci tekmovanja so svoja vozila na prireditveni prostor običajno pripeljali z vlečnimi službami. Pozneje je organizator odstopil od organizacije tovrstnih prireditev, kar je privedlo do tega, da so se ljubitelji predelanih vozil, ki so 'začutili' potrebo po druženju, dogovorili za srečanje tako, da so izkoristili pri tem različna družbena omrežja za vabilo na dogodek, ki je najpogosteje potekal na različnih parkiriščih, denimo pred nakupovalnimi središči. V teh primerih je šlo za neprijavljeno prireditev, torej v nasprotju z dogodki v Industrijski in Bakovski ulici.«
Želja po dokazovanju
Kadar gre za neprijavljeno zbiranje ljubiteljev predelanih športnih vozil, udeleženci s svojo vožnjo in kršitvami cestnoprometnih predpisov ogrožajo prometno varnost, opozarja Suzana Rauš. V Sloveniji so se tovrstna zbiranja po ugotovitvah policije začela pojavljati v času prvega filma Hitri in drzni (leta 2001). Za eno večjih tovrstnih zbiranj je marca letos izvedela vsa država. Garažna hiša enega od ljubljanskih nakupovalnih središč se je prelevila v dirkališče objestnih voznikov. Po oceni policiji se je zbralo več kot 300 mladih ljudi, eden od voznikov pa je med vožnjo z neprilagojeno hitrostjo trčil v železne stebričke, nato pa še v betonski steber. Policija je tja poslala več patrulj, policisti so izdali 15 plačilnih nalogov in pet opozoril, opravili so tudi 36 preizkusov z alkotestom, a so bili vsi negativni. Posnetki dogajanja pa so se kot požar razširili po spletu.
»Taki dogodki, kot je bil ta v Ljubljani, so k nam prišli iz tujine. Udeleženci praviloma komunicirajo prek družbenih omrežij. Tudi jaz sem ljubitelj avto-moto športa in tehnike, a ne odobravam takšnih ilegalnih in nevarnih dogodkov. Da do njih prihaja, pa je vzrok predvsem želja po dokazovanju. Da bi se takšni dogodki preprečili, ni mogoče pričakovati, saj se bo vedno našel način ali mesto za takšna srečanja. Nujno pa je, da se najdejo primerni sogovorniki ter se za takšne dogodke najde ustrezen in varen način izvedbe,« razmišlja diplomirani inženir prometa Jože Škrilec, ki je tudi sodni izvedenec za področje prometnih nesreč. Škrilec pritrdi Šteinerju, da smo v Murski Soboti v preteklosti dokaj uspešno gostili dirke v pospeševanju, ki so bile organizirane na zelo visoki ravni. »Da se takšen dogodek organizira, je potrebnega veliko truda in tudi veliko birokratskih opravil za prijavo dogodka. So pa te dirke dokazale, da se lahko tovrstni dogodki s predelanimi avtomobili izvedejo legalno in za gledalce varno.«
Na poligonih ali dirkališčih
Organizator takšnih dogodkov je dolžan ravnati skladno z zakonodajo na področju javnega zbiranja in pridobiti vsa ustrezna soglasja ter dovoljenja, še posebej za dogodke, ki potekajo na javnih cestah ali drugih javnih površinah. »Neustrezna organizacija takšnih prireditev, kjer ni v zadostni meri poskrbljeno za varnost tako udeležencev kot tudi posamičnih obiskovalcev ali naključnih prisotnih oseb, pomeni tudi odgovornost organizatorjev,« je jasen Šteiner.
Oba sogovornika se strinjata, da je treba glede organizacije tovrstnih prireditev odgovore poiskati v zakonodaji, ki je po njunem mnenju na tem področju toga in sploh ne dopušča manevrskega prostora organizatorju. Poleg tega so zahteve za organizacijo tako obsežne, da pomenijo zelo visok finančni vložek za organizatorja.
»Treba bi bilo spregovoriti o možnosti legalizacije takšnih dogodkov in tudi o ustrezni varni izvedbi takšnega dogodka. Ti dogodki nikakor ne spadajo v javni cestni promet, temveč bi jih bilo treba organizirati na ustreznih varnih lokacijah, kot so poligoni varne vožnje ali razpoložljiva dirkališča,« poudari Škrilec. »Poligoni in dirkališča so gotovo primeren ali poseben prostor za srečanja tovrstnih vozil, lahko pa bi bile tovrstne prireditve umeščene denimo v koledar prireditev pod okriljem AMZS,« razmišlja Šteiner.
Skladnost in homologacija vozila
Ni nujno, da se ljubitelji predelanih športnih vozil srečujejo samo zato, da bi tekmovali v hitrosti. Največkrat gre za tekmovanje v prestižu oziroma v smislu, kdo je svoj avtomobil lepše, bolje in bolj »odštekano« uredil, preuredil ali bolje predelal motor avtomobila, katero od teh vozil ima boljši ali bolj močan zvok, pomembna je tudi avdio oprema v jeklenem konjičku. Največja težava, na katero pri tem trčijo lastniki, je predelava vozila in ustrezno certificiranje teh predelav. Lastniki morajo poskrbeti za homologacijo in skladnost vozila s predpisano zakonodajo. Tisti, ki sodelujejo na takšnih dogodkih, morajo še dosledno spoštovati cestnoprometne predpise in s svojim ravnanjem ter vožnjo nikakor ne smejo ogrožati sebe ali drugih ljudi na prizorišču.
»Policisti na teh prireditvah v večini primerov ugotavljajo, ali so v vozilo vgrajeni homologirani deli. Če kateri od delov ni homologiran, lastnika vozila doletita denarna kazen in začasni odvzem registrskih tablic, dokler napak ne odpravi. Treba pa se je zavedati, da samo izrečena sankcija policistov gotovo ne bo preprečila tovrstnih prireditev. Potrebujemo širši konsenz med vsemi, ljubitelji predelanih vozil, nadzornimi organi in službami za izdajo dovoljenj. Da je to mogoče, je dober primer vsakoletna prireditev v Boračevi, kjer je organiziran tradicionalni avto šov, ko poteka odprto tekmovanje v ocenjevanju predelanih vozil, pripravi se razstava predelanih, športnih in električnih vozil ter starodobnikov in izvajajo se meritve glasnosti vozil,« na koncu za zgled navede inšpektor policije za promet v pokoju.
