Novice Svet24

Na celjskem sodišču se je včeraj začela glavna obravnava na sojenju prvaku SDS Janezu Janši in še dvema obtoženima, ki jim tožilstvo očita zlorabo položaja oziroma pomoč pri prodaji nekdanje Janševe parcele v Trenti. Toda nadaljevanje sojenja so v zadnjih dneh spremljali intenzivni napadi SDS na višjega državnega tožilca Boštjana Valenčiča, ki je vložil obtožnico.

Kaj je zadeva Trenta?

V zadevi Trenta ima ključno vlogo 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče. Na njem so ruševine kmetije iz 19. stoletja, dostop pa je mogoč le po majhni brvi čez reko. Ker je zemljišče del Triglavskega narodnega parka, je na njem dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, ne pa tudi gradnja novih apartmajskih ali drugih objektov.

S.Ra.

Čeprav je geodetska uprava vrednost zemljišča ocenila na 15.000 evrov, ga je Janša leta 2005, ko je prvič vodil vlado, uspel prodati za 131.200 evrov. Kupilo ga je podjetje Eurogradnje, ki je bilo lastniško povezano z nekdanjim članom uprave NLB Slavkom Jamnikom. Dva meseca pozneje je končalo v rokah Imosa, ki je takrat na veliko posloval z državo. V istem času je to gradbeno podjetje od Janše odkupilo manjše stanovanje v Ljubljani, nato pa mu za 236.100 evrov prodalo trisobno stanovanje v središču prestolnice. Bistvo: brez denarja, ki ga je dobil za zemljišče v Trenti, si Janša leta 2005 ne bi mogel kupiti novega stanovanja.

Napadi na tožilca

Sojenje v zadevi Trenta je v zadnjih tednih zastalo in možnost, da bo zadeva zastarala, je vse večja. Zato je dejstvo, da se je včeraj glavna obravnava le začela, zmotilo privržence Janeza Janše. Krivca za nov oziroma ponovni sodni boj vidijo v Boštjanu Valenčiču, ki je na družbenih omrežjih in v medijih pod okriljem SDS v zadnjih dneh deležen hudih napadov. Že v četrtek, 4. julija, ga je Janša na družbenem omrežju X, nekoč znanem kot Twitter, označil kot »specialca za prvorazredne«. Isti dan je eden od anonimnih profilov objavil ime ulice, kjer naj bi prebival Valenčič. Gre sicer za profil, ki večkrat deli zapise Janše in njegovih privržencev, med drugim tudi neonacista Urbana Purgarja, ki trenutno prestaja zaporno kazen.

»Ekskluzivna« zgodba

Nato se je v napade na Valenčiča vključila še spletna stran televizije SDS. Včeraj je pod oznako »ekskluzivno« objavila članek o Valenčičevi soprogi z njenimi fotografijami. »Videti je, kot da gre vsaj za osebno vendeto tožilca proti Janši, če ne celo za višji tožilsko-sodniški konstrukt, ki ima povezave tudi z visoko politiko, saj je že nekaj časa jasno, da je pravosodje povsem ugrabljeno s strani globoke države,« je mogoče prebrati v besedilu. Takšni poskusi javnih diskreditacij so sicer stalna praksa propagandnega aparata SDS v razmerju do kritikov in drugih ljudi, v katerih Janša in njegova stranka vidita nasprotnike. Že v preteklosti so v SDS napadali konkretne sodnike, policiste, uradnike in druge.

Posnetek zaslona

Zakaj nobena institucija ne stopi v bran tožilcu?

Toda pri napadih na Valenčiča izstopa dvoje. Prvič, njihov način. Ta se v ničemer ne nanaša na njegovo dosedanje delo, ampak izključno na njegovo zasebno življenje in najbližje. Njihov cilj je vzbujanje občutka ogroženosti in javno sramotenje. Neznanemu avtorju enega od besedil na omenjeni spletni strani se je recimo zdelo vredno poudariti, da ima Valenčič tetovažo. In drugič, Valenčiču do danes ni stopila v bran nobena od institucij, ki delujejo v pravosodju. Valenčič je sicer od leta 2022 predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije in eden glavnih borcev za njihov boljši materialni položaj.

Bobo

Govorec v imenu tožilcev

Konec januarja letos je prav Valenčič javnosti pojasnjeval, kaj so razlogi za stavko, ki jo je podprlo 180 od 208 državnih tožilcev, katerih plače so vezane na sodniške. »Vlada vse do danes ni poskrbela za uresničitev ustavne odločbe o sodniških plačah, in to kljub 14-dnevnemu protestu sodnikov in napovedani stavki državnih tožilcev,« je poudarjal. Maja letos pa je opozoril, da jim vlada ni poslala najnovejšega predloga interventnega zakona za uresničitev ustavne odločbe o sodniških plačah, s čimer »se ignorira tožilstvo, ki izvaja pomembno funkcijo pregona«.