Predsednik vlade Golob je predstavnikom obrti in podjetništva na forumu v Ljubljani zagotovil, da vlada sliši pozive k izboljšanju poslovnega okolja in da bo nadaljevala prizadevanja za uveljavitev ustreznih ukrepov. V okviru načrta za dvig produktivnosti so po njegovih besedah oblikovali deset ukrepov, med katerimi je izpostavil tri, in sicer povečanje konkurenčnosti države v globalni bitki za talente, spodbujanje zagonskih podjetij in nagrajevanje zaposlenih prek delnic oziroma deležev podjetij. Poudaril je namreč, da je treba "denar ciljno usmerjati tja, kjer da največji učinek. Najprej je treba zato razbremeniti plače tistih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost."
Napovedal je večje spremembe na področju samostojnega podjetništva, kjer želi vlada med drugim zvišati mejo za uvrstitev med zavezance za davek na dodano vrednost s 50.000 na 60.000 evrov. Kot je pojasnil, mora biti status samostojnega podjetnika namenjen tistim, ki služijo denar samo zase. S tem bi izenačili pogoje poslovanja samostojnih podjetnikov in malih podjetij.
V drugi polovici leta bodo po Golobovih besedah sprožili široko razpravo o obdavčitvi premoženja. "Rešitve ne bodo uveljavljene prej kot leta 2027, saj potrebujemo precej časa, da spremembe implementiramo na pošten in pravičen način," je povedal. Davčne olajšave pa nameravajo razširiti na naložbe v zeleni prehod in digitalizacijo.
Prvi del z januarjem
Prvi del ukrepov iz davčne reforme bo po premierjevih besedah začel veljati z januarjem. Predsednik OZS Blaž Cvar upa, da bodo o predlaganih rešitvah že prihodnji teden razpravljali socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Golob se je strinjal, da je treba administrativne obremenitve zmanjšati. "Evropa se je preveč zbirokratizirala, s čimer se premalo ukvarjamo. Na to lahko vplivamo, če smo na to pripravljeni," je dejal. Kot veliko zmago Slovenije je izpostavil zmanjšanje administrativnih obremenitev kmetov.
Kot je poudaril premier, pretiran pesimizem sicer ni upravičen. Ob rekordnih dobičkih podjetij in rekordno nizki brezposelnosti po njegovih besedah namreč ni mogoče trditi, da je vse narobe. Zaveda se, da za nekatera podjetja razmere niso rožnate, a kot celota je gospodarstvo nedvomno v dobrem stanju, je dejal.
Razpravljali tudi z drugimi ministri
Obrtniki in podjetniki so o svojih pričakovanjih in načrtih vlade razpravljali tudi z ministri za gospodarstvo Matjažem Hanom, za delo Luko Mescem, za javno upravo Francem Propsom in državno sekretarko na ministrstvu za finance Katjo Božič.
Slednja je povedala, da bodo prvi paket predlaganih davčnih sprememb v javno obravnavo predvidoma poslali do konca maja. V njem so se osredotočili na ključne razvojne izzive za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Načrtujejo tudi dodatno obdavčitev nezdrave hrane in alkoholnih pijač, kar je del prizadevanj za izboljšanje javnega zdravja. "Želimo, da to postane podlaga za javne razprave o škodljivih učinkih uživanja takšne hrane in pijač," je dejala.
Han je izrazil razočaranje nad administrativnimi obremenitvami v EU. "Če bo šlo tako naprej, bo Evropa postala muzej na prostem," je dejal. Od Evropske komisije pričakuje zasuk v razmišljanju in večjo spodbudo inovacijam. Slovenija mora po njegovih besedah najti način, kako postati privlačna za tuje delavce. "Rešitev je lahko načelo 'dovoljenje zdaj, nadzor pozneje'," je povedal. Spomnil je tudi na sredstva, ki jih država ponuja za spodbujanje zelenega prehoda.
Mesec je pozdravil prizadevanja delodajalske in sindikalne strani za vnovično vzpostavitev socialnega dialoga. Kot je pojasnil, načrtujejo spremembe, po katerih bi se med drugim vlada s socialnima partnerjema pogovarjala že o izhodiščih zakonov. Na področju zaposlovanja pripravljajo rešitve za hitrejše zaposlovanje visoko kvalificirane delovne sile iz tujine in za skrajšanje postopkov zaposlovanja delavcev iz tretjih držav, prizadevajo pa si tudi za sklenitev dodatnih sporazumov o zaposlovanju tujih delavcev. "Moramo pa ob tem zelo jasno določiti politiko integracije delavcev v slovensko družbo," je poudaril.
Prek videa je na forumu sodeloval tudi predsednik Obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko Franz Xaver Peteranderl, ki je predstavil ukrepe na področju debirokratizacije v Nemčiji. Strinjal se je s predstavniki OZS, da brez zmanjšanja administrativnih ovir poslovno okolje ne more izkoristiti vseh svojih potencialov.
