Slovenija na področju predelave komunalnih odpadkov s termično obdelavo oz. sežigalnic v tem trenutku ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini. Po podatkih pristojnega ministrstva v termično obdelavo v druge države izvozimo 165.000 ton odpadkov, okoli 25.000 ton na leto medtem termično obdelajo v Toplarni Celje.
"Po dosedanjih podatkih in trendu nastajanja odpadkov bo v Sloveniji treba zagotoviti zmogljivosti za okoli 160.000 ton odpadkov na leto, kar bi Slovenija lahko zagotovila z dvema novima objektoma in z obstoječim v Celju," pravijo na ministrstvu. Energetika Celje, ki upravlja celjsko sežigalnico, je pred kratkim pridobila okoljevarstveno dovoljenje za povečanje zmogljivosti sežiganja na letno zmogljivost 40.000 ton.
Okoljsko ministrstvo trenutno na podlagi operativnega programa ravnanja z odpadki iz 2022 načrtuje dva nova objekta za termično obdelavo odpadkov v državi. Ker gre za obvezno državno javno službo, mora država namreč zagotoviti način, obliko in obseg njenega izvajanja. V okviru aktivnosti so k sodelovanju glede možnih lokacij za postavitev objektov pozvali občine, odziv pa prejeli od mestnih občin Ljubljana in Maribor.
Kot izpostavljajo na ministrstvu, v obeh občinah že tečejo aktivnosti glede priprave prostorskih aktov, na podlagi katerih bo mogoča umestitev objektov v prostor. "Pogoj za umestitev je sprejet in veljaven prostorski akt. Ta je tudi pogoj za začetek izdelave dokumentacije za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja," so navedli.
Po nedavnih navedbah ljubljanskega župana Zorana Jankovića sta za objekt sežigalnice v Ljubljani poleg lokacije ob Regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju predvideni tudi tisti ob Letališki cesti in Toplarniški ulici. Medtem ko sta drugi dve v trenutnem občinskem prostorskem načrtu že opredeljeni, postopek umestitev lokacije na Barju še poteka. Na občini za slednjo ocenjujejo, da je najboljša možna. "Na Barju ni nobenih sosedov, hkrati pa ne potrebuješ tovornjakov za prevoz odpadkov," je navedel župan in dodal, da so v zvezi s to lokacijo predstavili tudi namero vladi.
V luči aktivnosti glede izgradnje obratov za sežig odpadkov bo okoljsko ministrstvo spremenilo tudi vsebino uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. To je nekdanja vlada sprejela maja 2022, omogoča pa gradnjo do največ štirih sežigalnic na območju države. "V predlogu uredbe je predvideno, da se poleg obstoječe naprave javna služba izvaja največ v dveh novih napravah. Spreminja se tudi predvidena letna količina za izvajanje javne službe, ki je v obstoječi uredbi določena na 180.000 ton letno," so izpostavili.
V zvezi z uredbo in prejetimi pobudami občin za postavitev objektov za sežig odpadkov bo ministrstvo predvidoma v maju pripravilo tudi posvet z zainteresirane deležniki.
Kot kaže, pa bo občinam pomagalo tudi do finančnih sredstev za gradnjo novih objektov. Okvirna vrednost projekta v Ljubljani je ocenjena na 210 milijonov evrov, predvidena višina sofinanciranja pa je 200 milijonov evrov. V Mariboru je medtem investicija ocenjena na 73 milijonov evrov, predvidena višina sofinanciranja pa je 42 milijonov evrov.
Zakonsko podlago za sofinanciranje projektov predstavlja lani septembra objavljen poziv za izbor projektnih predlogov za sofinanciranje iz Modernizacijskega sklada EU, namenjenega za podporo naložbam v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti. Projekta sežigalnic v Mariboru in Ljubljani izpolnjujeta pogoje za sofinanciranje, obenem pa bi bila potrebna "nadgradnja v delu, ki se nanaša na izvedljivost naložb ter koriščenje sredstev glede na časovni okvir razpoložljivosti sredstev sklada".
Kot opozarjajo na ministrstvu, umestitev na seznam še ne pomeni, da bodo projekti na koncu finančno podporo iz sklada tudi prejeli. "V tej fazi gre za okvirni pregled potencialnih projektov, ki bi jih lahko država nato prijavila Evropski komisiji za pridobitev sofinanciranja," so poudarili in dodali, da bodo podpore na koncu deležniki projekti, ki bodo prejeli pozitivno oceno Evropske investicijske banke.
Na težave s sistemom upravljanja odpadkov v Sloveniji pa so opozorili tudi na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili v Inštitutu za strateške rešitve. Roland Pomberger iz katedre za tehnologijo predelave odpadkov in ravnanja z njimi z Univerzi v Leobnu v Avstriji je opozoril, da mora Slovenija zaradi majhne zmogljivosti sežiganja odpadkov te posledično izvažati, kar se odraža v visokih cenah brez koristi energetske izrabe. V primeru, ko reciklaža ali ponovna uporaba nista mogoči, strokovnjak poudarja, da je "inteligentna termična izraba odpadkov sestavni element modernega ravnanja z odpadki".
Predstavnik podjetja Voka Snaga Dragan Trivunčević je na tem posvetu opozoril, da stroški in cene izvoza komunalnih odpadkov v tujino naraščajo. Jure Fišer iz podjetja Surovina pa je povedal, da odpadke izvažajo v Bosno, Hrvaško in Madžarsko. "Če ne bomo imeli zmožnosti za termično izrabo, bodo ključne surovine v prihodnosti dražje kot danes," je ocenil.
