Državni zbor se bo jutri sestal na izredni seji, na katero bodo predvidoma uvrstili tudi odločanje o datumu izvedbe treh posvetovalnih referendumov: o prostovoljnem končanju življenja, preferenčnem glasu pri volitvah v državni zbor in uporabi konoplje v medicinske namene. Poslanci in poslanke Gibanja Svoboda, ki so vse tri referendumske pobude tudi pripravili, si želijo, da bi glasovanje združili z izvedbo evropskih volitev 9. junija. Tudi matična odbora v državnem zboru sta za izvedbo predvidela ta datum, a koalicijsko predlog ni usklajen. Medtem ko v Svobodi kot glavni argument navajajo prihranek pri stroških referendumov, pa v SD menijo, da bi s sočasno izvedbo izničili pomen evropskih volitev, ter temu predlogu nasprotujejo. Podobnega mnenja so tudi v opozicijskih SDS in NSi. Za Levico je datum še »stvar razprave«.
Volivce pa bolj kot datum izvedbe zanima vsebina referendumov oziroma razlaga, o čem bodo pravzaprav odločali.
Referendum o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Kot smo v našem časniku že večkrat pisali, je društvo Srebrna nit ob podpori več kot 5000 podpisov volivcev in volivk v zakonodajni postopek vložilo zakon, ki bi urejal prostovoljno končanje življenja. Namen predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je bil, da se bolniku, ki doživlja zanj neznosno trpljenje, pri čemer sprejemljiva možnost lajšanja bolečin ne obstaja, brez napak in zlorab omogoči dostojanstvena smrt, ki temelji na dobro informirani odločitvi pacienta. Predlog je še določal, da lahko sicer zdravnik ali drugi zdravstveni delavec glede tovrstne pomoči pacientu uveljavi ugovor vesti. A poslanci in poslanke so zakon z večino glasov zavrnili že na začetku zakonodajne poti, v postopek pa vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. V obrazložitvi predloga za referendum so navedli, da predlagajo vprašanje, povezano s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, »saj gre pri tem za širše družbeno vprašanje s potrebo po zavezanosti k dialogu in skupnem dobrem, s potrebo po pravici do dobrobiti posameznika, ki doživlja zanj neznosno trpljenje«. »Ker gre za pomembno tematiko in pomembno odločitev, ki bo močno vplivala na interese in življenje vseh ter tudi na nadaljnji razvoj naše družbe, menimo, da je treba ljudstvu skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli zagotoviti možnost odločanja o tem, ali naj se zakonodajno uredi vprašanje pravice posameznika do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja,« so navedli v Gibanju Svoboda. Omogočanju prostovoljnega končanja življenja močno nasprotujejo v NSi in SDS, in sicer opozarjajo, da je sam predlog v nasprotju z ustavo, zakonodajnopravna služba pa je izrazila mnenje, da je samo referendumsko vprašanje preveč ohlapno oziroma nedoločeno in kot tako prav tako v nasprotju z ustavo. Pričakovati je, da bo o tem, ali bo referendum dejansko potekal ali ne, odločalo ustavno sodišče.
Preferenčni glas
»Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?« se bo glasilo vprašanje, na katero bomo odgovarjali volivci in volivke. Za kaj gre? Trenutni sistem volitev poslancev in poslank v državni zbor je urejen tako, da volivci v resnici nimamo nobenega vpliva na to, kdo bodo osebe, ki bodo zasedle poslanske položaje. Stranke namreč oblikujejo liste kandidatov in kandidate razporedijo po posameznih volilnih okrajih. Volivci lahko tako glasujemo le za osebo, ki kandidira v našem okraju, oziroma zgolj za stranko ali listo kandidatov. Gibanje Svoboda na referendumu predlaga uvedbo sistema neobveznega preferenčnega glasu, kar pomeni, da bi lahko še vedno glasovali po sistemu, kot ga poznamo zdaj, če bi svoj glas želeli nameniti določenemu kandidatu ali kandidatki, pa bi lahko izkoristili to možnost. Preferenčni glas bi se na koncu upošteval le, če bi izbrani kandidat zbral dovolj glasov. Predlagatelji referenduma trdijo, da bi taka ureditev omogočila večjo personalizacijo volitev, hkrati pa nagovorila dileme, ki jih je izpostavilo ustavno sodišče; to je namreč ugotovilo, da trenutno veljavni volilni sistem ni v skladu s pravili, zapisanimi v ustavi, saj obstajajo prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev. Z uvedbo preferenčnega glasu bi velikost volilnega okraja postala nepomembna, saj bi vsi volivci lahko glasovali o vseh kandidatih. Predlagatelji trdijo, da bi se tako zmanjšalo število neveljavnih glasovnic.
Delna legalizacije konoplje
Tretje referendumsko vprašanje je: »Ali ste za to, da bi bili v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljeni?«
Predlagatelji referenduma so prepričani, »da je v Sloveniji dozorel čas, da na tem področju končno postavimo zakonodajne temelje v skladu z mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je tudi Slovenija«. Z uveljavljenimi standardi želijo omogočiti varno pridelavo, predelavo in predvsem varno uporabo konoplje v medicinske namene. »Obenem pa da vzpostavimo podlago za končanje stigmatizacije konoplje kot kulturne rastline ter končno določimo zakonodajno osnovo, ki bo bolnikom omogočila dostop do kvalitetnega in cenovno dostopnega zdravila iz naravno pridelane medicinske konoplje,« so predlagatelji iz Gibanja Svoboda zapisali v obrazložitvi. Ob tem ne skrivajo, da gre za prvi korak, torej omogočanje medicinske uporabe, ki bi mu ob uspehu na referendumu verjetno sledil še drugi korak, omogočiti osebno uporabo. Kot lahko preberemo v obrazložitvi, predlagatelji izpostavljajo, da so druge države po svetu, ki poznajo regulirano osebno uporabo konoplje, najprej uredile medicinsko proizvodnjo in oskrbo s konopljo, šele v drugi fazi tudi regulacijo osebne rabe. Takšen pristop bi najverjetneje ubrala tudi naša država, menijo poslanke in poslanci. Torej, ko bi v Sloveniji v prvem koraku uzakonili pridelavo, predelavo, promet in uporabo konoplje v medicinske namene, bo lahko razmišljali o nadaljnji regulaciji, ne da bi pri tem ogrožali zdravje ljudi ali jih potiskali v ilegalo. »Ob morebitni sprostitvi uživanja pa bi na tem področju uvedli tudi večji nadzor in konkretnejše ozaveščanje našega prebivalstva,« so še zapisali.
