Na vrhovno državno tožilstvo je bila vložena kazenska ovadba proti direktorju Stanovanjskega sklada RS Črtomirju Remcu, poroča Delo. Kot je zapisano v ovadbi, ki jo povzema časnik, so bili vsi javni stanovanjski skladi, tudi Stanovanjski sklad RS, ustanovljeni z javnimi sredstvi za izvajanje javnega interesa. Ta v tem primeru po pojasnilih Dela izhaja iz ustavne določbe, da država za državljane ustvarja možnosti za pridobitev primernega stanovanja. Vsi javni stanovanjski skladi so subjekti javnega prava, ki lahko delajo le tisto, kar je predpisano z zakonom. Zakon opredeljuje štiri vrste najemnih stanovanj: neprofitno, tržno, službeno in namensko, javni stanovanjski skladi pa so zavezani zagotavljati neprofitna najemna stanovanja, navaja ovadba.
V njej je izpostavljeno, da je republiški stanovanjski sklad v letih 2022 in 2023 oddajal 1107 stanovanj, pri čemer jih je 773 oddajal po stroškovni najemnini. Sklad naj bi tako samo lani pridobil razliko v višini najemnine v znesku dva milijona evrov. V zadnjih petih letih pred letom 2023 je bila stanovanjskemu skladu pridobljena korist v višini šest milijonov evrov, od tega 4,5 milijona evrov iz proračuna.
V ovadbi je pojasnjeno še, da sklad del najemnine v obsegu 25 odstotkov pridobi neposredno od najemnikov, preostali del, 75 odstotkov, pa pokrijejo subvencije, ki jih pristojne občine vsak mesec nakazujejo stanovanjskemu skladu, občinam pa jih država iz državnega proračuna v naslednjem letu povrne kot državne subvencije.
Odzvalo se je tudi ministrstvo
V republiškem stanovanjskem skladu z ovadbo niso seznanjeni, prav tako ne Remec, še poroča Delo. na dogajanje pa so se po objavi prispevka odzvali na Ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer prav tako pravijo, da z ovadbo niso seznanjeni. "Očitki, ki jih navaja domnevna ovadba in o katerih danes poroča tudi časnik Delo, po oceni ministrstva, pristojnega za javno stanovanjsko politiko, niso vsebinsko osnovani," so zapisali.
Zakon skladu ne prepoveduje oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini
"Stanovanjski zakon, Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, sprejeta leta 2015, in na vladi potrjena Poslovna politika Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 2021-2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini. Politika gradnje teh stanovanj tudi ni nova. Stanovanja, za katera se obračunava stroškovno najemnino, se je v državi namreč začelo graditi leta 2010, pet let pred nastopom direktorske funkcije Črtomirja Remca. Ob njegovem prevzemu vodenja sklada je bilo tako javnih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino sicer približno 450," so dodali.
Ob tem so tudi poudarili, da si od same vzpostavitve prizadevajo, da bi stanovanjski skladi, tako republiški kot lokalni, najemnikom zaračunavali zgolj neprofitno najemnino, ki jo razumejo kot enega od temeljev socialne politike.
"Zavedamo pa se tudi, da primernih pogojev, ki bi to omogočali, ni. Vsa stanovanja, ki jih je Stanovanjski sklad Republike Slovenije zgradil, so bila financirana iz lastnih sredstev in posojil – za slednje, če jih je želel dobiti, je moral svoje projekte ekonomsko upravičiti, kar je lahko dosegel zgolj z napovedjo stroškovne najemnine. To je predvsem neposredna posledica tega, da država do sedaj, do mandata aktualne vlade in začetka delovanja Ministrstva za solidarno prihodnost, ni izdatno vlagala v delovanje stanovanjskega sklada. Ta je zato moral za svoje delovanje močneje zasledovati ekonomsko logiko," so navedli.
Lanskoletni ukrep ministrstva z dokapitalizacijo sklada s 25,5 milijona evrov je bil prvi korak v smer krepitve javne, od trga neodvisne službe, ki je posledično že vodila v ustrezno znižanje najemnine pri novih projektih stanovanjskega sklada. Enak znesek bo ministrstvo skladu zagotovilo tudi v letošnjem in prihodnjem letu ter s tem prispevalo h krepitvi javne najemne mreže in dostopnosti stanovanj, so še napovedali.
Kot so še pojasnili, se sicer strinjajo, da je delovanje na področju javnega najemnega trga neusklajeno, kar je neposredna posledica odsotnosti državne javne stanovanjske politike od osamosvojitve naprej. "Zato se zavzemamo za vzpostavitev državnega sistemskega vira financiranja javne stanovanjske gradnje ter ureditev področja neprofitnih stanovanj – tako pri določanju najemnin kot tudi pri dodeljevanju stanovanj. Na ta način bomo tudi vzpostavili pogoje za enotno delovanje javnih skladov, okrepili javno gradnjo in zagotovili njeno razvojno naravnanost".
