Obeleževanje materinskega dne se je v Evropo razširilo iz ZDA in to šele po drugi svetovni vojni. Natančen dan praznovanja se razlikuje od države do države, v Sloveniji ga zaznamujemo 25. marca. V Sloveniji živi trenutno približno 2,1 milijona ljudi in dobrih 49 odstotkov je žensk. Njihova povprečna starost je 45,4 leta, kar je skoraj tri leta več od povprečne starosti moških. A rodnost žensk pri nas vztrajno pada in je lani dosegla najnižjo točko po letu 1972. Lani se je v Sloveniji rodilo manj kot 17 tisoč otrok, kar je skoraj pet odstotkov manj kot leto prej in, kot omenjeno, najmanj po letu 1972. Po poročanju statističnega urada Surs je bilo največ rojstev v zadnjih 50 letih leta 1979, ko se je rodilo 30.604 otrok. Leta 2022 se je rodilo 9051 dečkov in 8576 deklic, kar ustreza dolgoletnemu povprečju, ko se pri nas v povprečju rodi šest odstotkov več dečkov kot deklic. Da bi se število pripadnikov nekega naroda vsaj obnavljalo, bi morala ženska roditi vsaj 2,1 otroka. Slovenke so trenutno pri 1,6 otroka.
Največ mater z dvema otrokoma
Leta 2021 je bilo med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let ali več, 76 odstotkov žensk, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22 odstotkov mater, med 30-letnicami je ta delež znašal 55 odstotkov. Med ženskami, starimi 15 let ali več, jih je največ, okoli 42 odstotkov, imelo dva otroka.
Ob rojstvu otrok so matere čedalje starejše
Pri ženskah, ki so rodile med letoma 2002 in 2022, so precejšnji premiki pri starosti, čedalje več žensk materinstvo odlaga v poznejša leta. Na to kaže višanje povprečne starosti mater ob rojstvu, leta 2002 je bila 28,8, leta 2022 pa 31,1 leta. Leta 2002 je bilo tudi 10 odstotkov otrok rojenih materam, starim od 35 do 39 let, 20 let pozneje pa se je ta delež skoraj podvojil na 18 odstotkov. Najmlajše matere imajo sicer v Bolgariji in Romuniji, kjer prvič rodijo pri okoli 26 letih. Najstarejše matere so v Italiji in Španiji, kjer prvič v povprečju rodijo pri 31 letih. V teh državah imajo tudi največji delež mater, starejših od 40 let, več kot sedem odstotkov.
Kaj pa imena otrok?
Imena otrok se v določenih primerih spreminjajo glede na »modo« ali dogodke v svetu in pri nas, nekaj imen pa ostaja tradicionalno zakoreninjenih v narodu. Če sta bili leta 1992 najbolj priljubljeni imeni Rok in Nina, sta 30 let pozneje na vrhu Luka in Mia. Posebej Luka vztraja na vrhu že nekaj časa, za kratek čas ga je na prvem mestu zamenjal Filip, a se je po letu 2021 ime Luka vrnilo na prvo mesto.
Med petimi najpogostejšimi imeni novorojenčkov so poleg Luke in Mie še Nik, Filip, Mark, Jakob ter Ema, Zala, Hana in Julija. Starši so dečkom namenili skoraj 1400 različnih imen, deklicam pa nekaj več kot 1300.
Vse več družin je brez otrok
Družine brez otrok danes niso več nobena posebnost. Leta 2021 je bilo v Sloveniji takih skoraj 175 tisoč družin ali kar 30 odstotkov vseh družin. Med družinami z otroki jih je 39 odstotkov imelo enega otroka, šest odstotkov družin pa vsaj tri otroke. Ob popisu prebivalstva leta 1981 je bilo še 21 odstotkov družin brez otrok, 10 pa jih je imelo najmanj tri otroke. Več kot polovica otrok se je rodilo neporočenim materam, 7534 otrok se je rodilo v zakonski zvezi, kar 10.093 ali 57 odstotkov otrok pa neporočenim materam. To sicer ne pomeni, da ta ženska nima partnerja ali otrok očeta, saj se veliko partnerjev ne odloči več za klasično poroko, a živita skupaj. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta).
Velik odstotek otrok tujih državljank
Kar 15 odstotkov pri nas rojenih otrok so rodile tuje državljanke. Med njimi je bilo največ državljank Bosne in Hercegovine (46 odstotkov), sledile so državljanke Kosova (20 odstotkov). Državljank držav drugih članic EU je bilo 11 odstotkov, največ državljank Hrvaške. Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so imele v povprečju 29,4 leta in so bile dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,4 leta), tolikšna razlika je bila tudi pri starosti ob rojstvu prvega otroka. Enako je bilo leto prej.
Imamo zelo delovne mame
Stopnja delovne aktivnosti med materami s tremi ali več otroki pri nas je med najvišjimi v EU. Delovna aktivnost žensk v starosti od 18 do 64 let je leta 2022 v Sloveniji znašala 72,5 odstotka in je nad povprečjem EU, kjer je ta odstotek 67,4. Tudi stopnja delovne aktivnosti žensk z otroki je bila višja od povprečja EU, med materami s tremi otroki ali več je bila najvišja na Švedskem, 83,4-odstotna, Slovenija se je z 81,5 odstotka uvrstila celo na tretje mesto.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
