Na včerajšnjem protestu proti aktualni vladi je v prvi vrsti ob prvaku SDS Janezu Janši stal tudi njegov dolgoletni odvetnik Franci Matoz. Ta je po zamenjavi oblasti izgubil vse funkcije v državnem gospodarstvu, na katere je prišel v času Janševe vlade. Medtem ko zdaj skupaj z Janšo protestira proti korupciji in »prisvajanju te države«, pa je novo stranko očitno našel v Darku Horvatu, enemu najbogatejših Slovencev, ki velja za simbol domače tajkunske privatizacije.
V začetku letošnjega leta je Fundacija Aktiva, ki jo je Horvat ustanovil pred več kot 20 leti, dobila novega direktorja. To je postala Nina Marin, Matozova življenjska sopotnica, ki ji je pod Janševo vlado prav tako uspel velik karierni vzpon. Najprej se je zaposlila v kabinetu tedanjega ministra za finance Andreja Širclja, nato pa je bila imenovana na več funkcij v državnih podjetjih.
Horvatova fundacija, ki je imela nekoč več sto tisoč evrov letnega proračuna, zdaj že več let ne deluje. Zakaj se je Horvat na njeno čelo odločil postaviti Nino Marin, uradno ni mogoče izvedeti. Na vprašanja, ki smo jih poslali Nini Marin, nismo prejeli odgovora. Horvat pa je za medije že več kot desetletje nedosegljiv.
Toda ozadje te zgodbe se morda skriva v težavah, ki jih ima Darko Horvat z organi pregona v Sloveniji. Znano je, da je specializirano državno tožilstvo proti Horvatu zaradi spornih poslov Aktive, za katerimi je ostalo 170 milijonov evrov dolgov do bank, zahtevalo sodno preiskavo. Je Horvat, ki je vrsto veljal za tajkuna z odličnimi zvezami pri »stari levici«, ocenil, da v tem boju potrebuje tudi zaveznika iz najožjega Janševega kroga?
Kjer je Nina Marin, je tudi Franci Matoz
Da je Nino Marin za Horvata »našel« Matoz, nakazujeta vsaj dve dejstvi. Prvič, z njim se osebno sestaja. Lani spomladi smo objavili fotografije njunega srečanja v restavraciji ob golf igrišču na Smledniku. O čem sta se pogovarjala, ni znano. Le nekaj mesecev pozneje se je Horvat pojavil v zgodbi o reševanju skupine Studio Moderna. Njen nekdanji lastnik Sandi Češko, pred leti prvi svetovalec predsednice SD Tanje Fajon, ga je videl kot ključnega partnerja, s katerim bi izpeljal odpis več deset milijonov evrov dolgov do dobaviteljev, a mu ta načrt ni uspel.
In drugič, praktično vse pomembnejše funkcije, na katere je v zadnjih letih prišla Nina Marin, so bile povezane z Matozom.
Po vrsti: Šircelj je bil minister iz vrst SDS, ki jo Matoz zastopa že vrsto let, na listi te stranke pa je pred dobrim desetletjem tudi kandidiral na parlamentarnih volitvah. Nina Marin je bila članica uprave Istrabenz Turizma, ki ima v lasti šest hotelov v slovenski Istri, in direktorica Istrabenza, ko je bil ta v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. Njen upravni odbor je v času Janševe vlade vodil Matoz. Janšev odvetnik je bil tudi nadzornik družbe Slovenske železnice (SŽ), lastnice Železniškega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP), kamor je bila v nadzorni svet imenovana Nina Marin. Danes je zaposlena v Matozovi odvetniški pisarni.
Horvat je bil za SDS »goljuf«, zdaj Matoz dela z njim
Vsaj na prvi pogled Horvat in Matoz nimata veliko skupnega. Kot že omenjeno, Horvat velja za tajkuna, za katerim so v 90. letih prejšnjega stoletja stali nekateri ljudje z levega političnega pola. Propagandni portali SDS so Horvata v preteklosti označevali za »velikega goljufa«, ki je med tranzicijo obogatel s »plenilskim poslovnim modelom«. Sredi prejšnjega desetletja pa je Horvata pod lupo vzela tudi parlamentarna komisija za preiskovanje zlorab v bančnem sistemu, ki jo je vodil poslanec SDS Anže Logar.
A časi se očitno spreminjajo, skupaj z njimi pa tudi poslovna zavezništva in predvsem Horvatov način delovanja. Informacije o Horvatu in njegovih poslih so bile tako v zadnjih letih praviloma skope. Znano je, da je sodeloval v naftnih, energetskih in nepremičninskih poslih. Po dostopnih podatkih v Veliki Britaniji, Švici in drugih državah EU nima v lasti nobenega podjetja. V Sloveniji je njegova edina znana naložba razsežno posestvo v Markovcih, občini v neposredni bližini Ptuja.
Toda pred tedni je luč sveta ugledala Horvatova osebna spletna stran. Na njej je mogoče prebrati vse o Horvatu kot »serijskemu podjetniku«, »filantropu« in »enem od najuspešnejših slovenskih podjetnikov«, ki je »znan po svoji predanosti in poštenosti pri vseh poslovnih odnosih«. Kdo upravlja s spletno stranjo, ni mogoče preveriti, saj so podatki o tem zakriti. Znano je le, da je bila domena registrirana decembra lani v ameriški zvezni državi Arizona.
Iz omenjene spletne strani je razvidno, da Horvat v Londonu vodi »družinsko pisarno« (family office v angl.), pravno entiteto, prek katere upravlja z investicijami. O njej iz drugih javno dostopnih virov ni mogoče izvedeti ničesar.
Za posli ostalo 170 milijonov evrov dolgov do bank
Na tej spletni strani boste sicer zaman iskali kakršnekoli informacije o pogorišču in dolgovih, ki so ostali za Horvatovimi posli in ki smo jih morali pokriti slovenski davkoplačevalci. Horvat tako še vedno velja za simbol pidovske privatizacije, med katero so nekdanje pooblaščene investicijske družbe, napolnjene s certifikati državljanov, nakopičile velikanske količine premoženja. V Aktivi se je to dogajalo pred dvema desetletjema - s pripajanjem in izčrpavanjem nekaterih uglednih slovenskih podjetij.
Vse te poslovne operacije so ga izstrelile v sam vrh najbogatejših Slovencev. Na vrhuncu leta 2007 je revija Manager njegovo premoženje ocenjevala na 190 milijonov evrov. Dve leti pozneje je Horvat za 37 milijonov evrov kupil vilo v švicarskem letovišču St. Moritz.
Toda zgodba o velikih poslovnih uspehih se je končala okoli leta 2010. Ravno takrat se je Horvatov poslovni imperij, v veliki meri zgrajen z bančnimi posojili, zaradi izbruha finančne krize začel rušiti.
Kljub temu je Horvat še pravočasno večino premoženja uspel spraviti v davčne oaze in na varno. Kar 170 milijonov evrov je odšlo na račune podjetij na Nizozemskem in v Luksemburgu, od tam pa na različne naslove po svetu. V Sloveniji so ostala prazna podjetja. Približno toliko, 170 milijonov evrov, je propadu poslovnega sistema Aktiva ostalo nepoplačanih dolgov do bank. Horvat je v Sloveniji obvladoval tudi Factor banko, za katero je Banka Slovenije odredila prisilno likvidacijo, v stečaju Aktive pa je izgubila več kot 22 milijonov evrov.
Horvat: Aktiva je bila »nekaj izjemnega«
Horvat na svoji spletni strani dogajanje na prelomu tisočletja označuje kot nekaj izjemnega, saj da je »izpolnil svojo obljubo in izplačal več kot 120.000 malih delničarjev (slovenskih državljanov) in jim zagotovil več kot 150 milijonov evrov izplačil po pošteni tržni vrednosti«.
Toda zaradi poslov z Aktivo je v Sloveniji že moral pred sodišče. Konec leta 2021 je namreč specializirano državno tožilstvo zoper njega zahtevalo uvedbo sodne preiskave. Očitajo mu kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja, za katero je zagrožena kazen do osmih let zapora. Obramba je neuspešno poskušala tudi izločiti dokaze, ki bi lahko imeli ključno vlogo pri ugotavljanju Horvatove krivde. Po naših informacijah gre za podatke o bančnih transakcijah, ki jih je tožilstvo pridobilo iz tujine.
Tja se je že pred časom preselil tudi Horvat. Kot smo razkrili, naj bi po novem živel v Dubaju. Združeni arabski emirati so država, s katero imajo naši pravosodni organi že veliko slabih izkušenj ob poizkusih vračanja tam živečih slovenskih državljanov, osumljenih kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala.
