Kot je uvodoma povedala stalna predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) Mojca Dolinar, je v osredju letošnjega svetovnega dneva meteorologije ukrepanje proti podnebnim spremembam. Ob tem je izpostavila izsledke pred dnevi objavljenega poročila WMO, ki je opozorilo na dosežene rekorde v letu 2023. Rekordne vrednosti so med drugim dosegli povprečna temperatura zemeljskega površja, vsebnost toplogrednih plinov in dvig globalne ravni oceanov. "Ta opozorila ne veljajo samo za svet ampak tudi za Slovenijo. Če pogledamo zadnji dve leti, nam je jasno, s katerimi posledicami se bomo morali soočiti," je opozorila.
Na pomembnost ugotovitev iz prve ocene podnebnih tveganj za Evropo, ki jo je nedavno objavila Evropska agencija za okolje (EEA), pa je v nagovoru opozoril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Poročilo med drugim ugotavlja, da je jug Evrope (tudi Slovenija) med bolj izpostavljenimi tveganjem, kot so gozdni požari, vročina in pomanjkanje vode.
Da se bodo podnebne spremembe v prihodnje še okrepile, je opozoril tudi klimatolog Anže Medved. Kot je dodal, je možnih več scenarijev, spremembe bodo opazne tudi med poletnimi in zimskimi sezonami. Pozimi nas čakajo večje količine padavin.
"Ker bodo višje temperature, padavine ne bo več v obliki snega, kar že opažamo, ampak večinoma v obliki dežja, s čimer se poveča nevarnost zimskih poplav," je navedel.
Pri zagotavljanju večje odpornost na podnebne razmere pa je pomembno tudi meteorološko napovedovanje, je v svoji predstavitvi poudaril vodja oddelka za splošne napovedi pri Arsu Andrej Golob. Zagotovil je, da je agencija ne glede na to, kako drastične bodo vremenske razmere v prihodnosti, dobro pripravljena ter da bo širšo javnost o njih "vsekakor obveščala še naprej".
Katastrofalne poplave so pustile posledice na kemijskem stanju voda
Na dogodku so strokovnjaki spregovorili tudi o hidrološkem stanju površinskih vodah v letih 2022 in 2023. "Gre za hidrološko izstopajoči leti," je poudarila Maja Koprivšek iz Arsa in dodala, da je bilo lansko leto, ki so ga zaznamovale katastrofalne poplave, tretje najbolj vodnato od leta 1981. Leto pred tem pa je na drugi strani minilo v znamenju sušnih razmer, kar se je odrazilo v nižji vodnatosti od povprečnih vrednosti. Velike razlike v vodnatosti rek lahko pričakujemo tudi v prihodnje, je izpostavila Koprivšek. Da so vremenski dogodki v omenjenih dveh letih vplivali tudi na nizke oz. visoke zaloge podzemne vode, pa je poudaril vodja oddelka za hidrogeološke analize in modeliranje na Arsu Peter Frantar.
Na posledice, ki so ga lanskoletne avgustovske poplave pustile na kemijskem stanju voda, pa je opozorila vodja sektorja za kemijsko stanje voda na Arsu Mojca Dobnikar Tehovnik. Kot je pojasnila, so v drugi polovici lanskega avgusta izvedli izredna vzorčenja na vodotokih, ki so poplavljali v večjem obsegu. "Rezultati so pokazali, da so vode onesnažene predvsem s komunalno in industrijsko odpadno vodo," je dejala in poudarila, da so zaznali tudi sredstva za osebno nego, različne prehranske aditive in industrijske kemikalije, ponekod tudi pesticide. V reki Meži pri Podklancu so medtem izmerili povišane vsebnosti svinca in kadmija, ki so se obdržale do konca leta. Povečano vsebnost svinca pa so zaznali tudi v Dravi. Poletna neurja so po besedah strokovnjakinje vplivala tudi na kakovost kopalnih voda.
