Nenaslovljena ali tako imenovana »spam« pošta ni samo pojem elektronskega komuniciranja. Kaj podobnega lahko dobite tudi v svoj običajni poštni nabiralnik, najpogosteje so to reklamni letaki ali katalogi trgovcev. Ekologi brez meja so zato opravili pregled, koliko je te pošte in kaj ta pomeni za povprečno slovensko gospodinjstvo. Neželene oglasne pošiljke za gospodinjstva predstavljajo dobro četrtino vseh papirnatih odpadkov, razen če ta reklamno pošto blokirajo z ustrezno nalepko na poštnem nabiralniku. To pomeni več kot dva kilograma nenaslovljene oglasne pošte na mesec ali dobrih 25 kilogramov na leto. V primerjavi z letom 2019 to pomeni zmanjšanje za dobrih 20 odstotkov.
Pod drobnogled so vzeli gospodinjstva nekaj občin v Sloveniji, merili pa so od novembra lani do januarja letos, ko je bila nakupovalna mrzlica tik pred koncem leta na vrhuncu. Od vseh gospodinjstev so zabeležili največja odstopanja v Ljubljani, kjer so v zadnjih dveh mesecih leta 2023 prebivalci prejeli po 166 kosov oziroma dobrega 5,5 kilograma nenaslovljene oglasne pošte, na prvi delovni dan novega leta pa 16 kosov.
Večinoma trgovci na drobno
Za nekatere je ta pošta nadležna, za druge spet več kot dobrodošla, a Ekologi brez meja so povedali še nekaj: »Slovenci povprečno v enem mesecu prejmemo nenaslovljeno oglasno pošto 24 različnih oglaševalcev,skupno pa smo v merjenem obdobju v vseh sedmih krajih zabeležili 89 različnih oglaševalcev, od katerih so samo štirje posegli po recikliranem papirju.« Malo se je zmanjšal delež oglasnih letakov iz sektorja trgovskih verig na drobno s pretežno prodajo živil, a ti še vedno predstavljajo 61 odstotkov vseh letakov.
Okoli 25 odstotkov gospodinjstev uporablja blokado prejemanja letakov, preostalih 75 odstotkov pa prejme približno 16.200 ton nenaslovljene oglasne pošte letno. To je slabih 40 odstotkov papirnih odpadkov, ki so jih leta 2022 proizvedla gospodinjstva. »To pa predstavlja več odpadnega papirja kot od vseh tiskanih medijev skupaj,« so dodali. Od oglaševalcev, ki primarno ne prodajajo živil, pa po količini poslane oglasne pošte izstopa trgovec Harvey Norman.
Ekologi brez meja poudarjajo, da papir nenaslovljenih pošiljk predstavlja veliko okoljsko težavo, po svoje pa tudi spodbuja čezmerno potrošništvo. »Zato pozivamo gospodinjstva, naj se odpovedo prejemanju oglasnih letakov, saj si lahko ponudbo oglaševalcev za izdelke, ki jih dejansko potrebujejo, vedno ogledajo tudi na spletu.«
Poleg verig trgovcev na drobno s pretežno prodajo živil sicer pogosto oglašujejo tudi trgovci s pohištvom (18,9 odstotka vse teže letakov). Med bolj zastopanimi oglaševalci po pošti so še prodajalci električne in elektronske opreme (povprečno 6,2 odstotka teže), prodajalci tekstila in obutve (povprečno 3,7 odstotka) in drogerije.
Nekateri pa letake želijo
Do tukaj vse lepo in prav, a trgovci imajo drugačne izkušnje. Predvsem starejši niso vajeni spleta in drugih elektronskih kanalov, zato denimo pri Hoferju kupce informirajo z letakom v papirnati in digitalni obliki, a pravijo, da po njihovi oceni potrošnikom še vedno največ pomeni prav letak v poštnem nabiralniku. »Da je to njihov najpomembnejši vir informiranja o izdelkih, sami potrdijo večkrat. Če se pojavijo težave pri distribuciji, nas prav kupci obvestijo o tem, da niso prejeli letaka. S tem pa tudi potrdijo, da ga želijo prejemati po pošti,« so povedali pri trgovcu Hofer.
Podobno pravijo pri Lidlu, tudi njihovi kupci radi prejemajo letake, a te tiskajo na trajnostni papir: »Smo pa z namenom zmanjševanja porabe papirja v minulih letih že zmanjšali obseg tiskanja, tako zaradi stroškov kot v skrbi za okolje.«
V trgovcu Spar vsak teden pošljejo več kot 560.000 letakov, a se hkrati zavedajo negativnih vplivov na okolje: »Želimo, da so o tem ozaveščeni tudi naši kupci. Tako smo že zmanjšali obseg letakov in količino strani v letakih, vsi naši letaki pa so iz stoodstotno recikliranega materiala.«
Kupec se na koncu odloči sam
Z letaki poskrbijo, da informacije pridejo tudi do tistih, ki digitalnih naprav ne uporabljajo. Še več, opažajo, da so se kupci skozi leta navadili prejemati letake. Nekateri jih, če letakov ne prejmejo, pokličejo na brezplačno številko, kjer so jim na voljo za odgovore.
Tudi oni seveda uporabljajo elektronske načine oglaševanja in kupce spodbujajo k uporabi aplikacije, hkrati pa »že vrsto let pozornost namenjamo tudi embalaži naših izdelkov in se trudimo zmanjšati količino plastične embalaže«.
Zavedajo se, da so različni načini obveščanja in komuniciranja del spodbude kupcev, da ravnajo karseda trajnostno. »Vendar pa je odločitev o tem, kako bodo ravnali, v končni fazi prepuščena kupcem samim,« še pravijo pri Sparu.
