Če so v evropski regiji SZO, ki pokriva 53 držav, v celotnem letu 2022 zabeležili 941 primerov okužb z ošpicami, je leta 2023 to število poskočilo na več kot 30.000 primerov, kar pomeni več kot 30-kratno povečanje. Primere okužb z ošpicami so med januarjem in decembrom 2023 zabeležili v kar 40 državah, trend rasti pa se bo glede na današnja svarila SZO nadaljeval, če ne bo sprejetih nujnih ukrepov v celotni regiji.
Okužbe so sicer zabeležili v vseh starostnih skupinah, a se starostne strukture obolelih med posameznimi evropskimi državami razlikujejo. Na splošno sicer dve petini primerov predstavljajo otroci do četrtega leta starosti, eno petino pa odrasle osebe, starejše od 20 let. Po podatkih SZO je bilo samo do oktobra lani zaradi ošpic hospitaliziranih slabih 21.000 oseb, pri čemer so v dveh država zabeležili tudi skupno pet smrtnih primerov. Strokovnjaki ponoven vzpon ošpic, ki so jih v številnih evropskih državah pred tem že iztrebili, pripisujejo precejšnjemu padcu precepljenosti med pandemijo covida-19. Če je leta 2019 prvi odmerek cepiva proti ošpicami prejelo 96-odstotka otrok, je ta delež leta 2022 padel na le še 93 odstotkov. V istem obdobju je precepljenost z dvema odmerkoma z 92 odstotkov padla na 91 odstotkov leta 2022. Na območju Evrope naj bi med letoma 2020 in 2022 necepljenih ostalo kar več kot 1,8 milijona otrok, obenem se je po pandemiji znova sprostil mednarodni promet, zaščitni ukrepi, med pandemijo uvedeni zaradi covida-19, pa so že dolgo pozabljeni.
»Cepljenje je edini način, da se pred tem potencialno nevarnim virusom zaščiti otroke. Da bi preprečili nadaljnje širjenje virusa, je treba nujno okrepiti napore na področju cepljenja. Ključno je, da so vse države pripravljene na hitro odkrivanje izbruhov ošpic in na odzivanje na te izbruhe, ki bi lahko ogrozili napredek na področju izkoreninjenja ošpic,« je pojasnil regionalni direktor SZO za Evropo Hans Henri P. Kluge. Leta 2023 so namreč primere okužbe zabeležili v številnih evropskih državah, kjer ošpice niso bile več endemična bolezen. V primeru izjemno nalezljivih ošpic je namreč potrebna najmanj 95-odstotna precepljenost.
V SZO so o tej priložnosti poudarili, da je treba glede na skrb vzbujajoč trend »ugotoviti in nasloviti tudi neenakosti na področju cepljenja v vseh državah, da bi se zagotovila in vzdrževala visoka precepljenost v vsaki skupnosti.« Posledično je treba po njihovih besedah vzpostaviti »lokalno prilagojene strategije cepljenja.«
