V skladu zakonom o minimalni plači se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek statističnega urada o letni inflaciji decembra preteklega leta. Ta je znašala 4,2 odstotka. Pri uskladitvi minister za delo ob rasti cen življenjskih potrebščin upošteva tudi druge zakonske kriterije, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti, obenem se predhodno posvetuje tudi s socialnimi partnerji.
Medtem ko so delodajalci vztrajali, da letošnji dvig glede na negotove gospodarske razmere ne sme presegati zakonskega minimuma, so imeli v sindikatih precej večja pričakovanja. Predlagali so najmanj 7,5-odstotno zvišanje. Minister Mesec se je odločil za minimalno zakonsko uskladitev in tako sledil pogledom gospodarstva. V primerjavi z minimalno plačo v letu 2023, ki je bila pri 1203,36 evra bruto, bo nova minimalna plača višja za 50,54 evra. Novi znesek je tako 1253,90 evra, velja pa za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja letos dalje.
Večji poudarek dvigu ostalih plač
Mesec je ob objavi odločitve znova spomnil, da je DZ prav na pobudo Levice leta 2018 sprejel novo širšo definicijo minimalne plače. Rezultati te spremembe so po njegovem prepričanju zgovorni. Od leta 2011 do 2017 se je minimalna plača tako, kot je navedel, povečala za 17,4 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 42,7 odstotka. Povprečna plača se je v prvem obdobju medtem povečala za 10,3 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 30,1 odstotka. "Pozitivni učinki naših ukrepov na področju minimalne plače so jasni," je prepričan Mesec. Je pa ob tem zatrdil, da je treba večji poudarek v prihodnje posvetiti dvigu ostalih plač, saj da so številni plačni razredi, tako v javnem kot zasebnem sektorju, pod ravnjo minimalne plače.
"Stališče vlade je, da letos minimalno plačo dvignemo za stopnjo inflacije, torej za 4,2 odstotka, hkrati pa kot minister za delo sprejemam dve pobudi sindikatov: uveljaviti moramo pravilo 'enka je minimalka' in opraviti nov izračun življenjskih stroškov, ki bo temeljil na posodobljenih podatkih dviga cen oziroma življenjskih stroškov," je zapisal minister.
S ciljem ureditve plačnih razmerij je sindikate in delodajalce tudi pozval, da letos ustrezno prenovijo kolektivne pogodbe v javnem in zasebnem sektorju. "Delo vseh zaposlenih mora biti namreč ustrezno ovrednoteno in nagrajeno," je prepričan Mesec.
Delodajalci zadovoljni, sindikati ne
Delodajalci so seveda zadovoljni z odločitvijo. "Pozdravljamo to, da so upoštevali zakonska določila, da se jo določi v znesku, ki upošteva uskladitev le s stopnjo inflacije," je dejal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in dodal: "Vsakršen odmik od tega bi bil nesprejemljiv." "Razmere, v katerih posluje slovensko gospodarstvo, so že dovolj zaostrene, poleg tega je vlada lani podjetjem že naložila dodatne obremenitve. Odločitev ministra za delo Luke Mesca je prava tudi z vidika javnofinančnega primanjkljaja," je še ocenil.
"Glede na vse ostale elemente, ki lahko vplivajo na višino minimalne plače, menimo, da je bila zamujena priložnost za višji dvig minimalne plače, ki bi sledil precej večjemu odstotku rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin," so v odzivu zapisali pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Ob tem so dodali, da se glede na predloge, ki so jih sami posredovali, strinjajo z namero, da se minimalni življenjski stroški ugotavljajo pogosteje kot vsakih šest let, ter da se stremi k cilju, da nihče, ki dela, ne more prejemati osnovne plače, ki je nižje od minimalne. "Gre za dve ključni področji, ki bosta prispevali k dostojnemu plačilu vsakega delavca in delavke," so poudarili.
