Vlada je 21. decembra sprejela dolgo in težko pričakovani sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge od Novega mesta do Ivančne Gorice. Gre za nov pomemben korak na poti do obnove železniške proge, ki vseh 130 let od dokončane gradnje leta 1894 ni doživela nobenih večjih sprememb, nekatere naprave na novomeški postaji v Bršljinu, ki so jih tedaj kupili rabljene iz Postojne, pa še vedno delujejo! Po besedah Izidorja Jerale z oddelka za prostor na novomeški občini zdaj projekta prenove dolenjske železnice ni mogoče več ustaviti ali dati prednosti kateremu drugemu projektu. »Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge od Novega mesta do Ivančne Gorice je podlaga za naročilo za izdelavo državnega prostorskega načrta in strokovnih podlag. Gre za velik projekt in izdelava tega dokumenta je zahtevna. S tem se začne postopek, s katerim bomo prišli do rešitev, kako bo videti nadgradnja.«
Dolenjska železnica je še iz časa cesarja Franca Jožefa, torej iz časa Avstro-Ogrske. Dejansko so vse naprave, s katerimi železničarji urejajo promet na novomeški železniški postaji, iz 19. stoletja, tudi tiri, predori, mostovi in vse drugo je tako, kot je bilo takrat, ko je leta 1894 na Dolenjsko pripeljal prvi vlak. Zamenjali so se le vlaki, ki jih ne poganjajo več parne lokomotive, a niso zato nič kaj hitrejši. Večina naprav na dolenjski železnici že zdavnaj sodi v muzej.
Da so se Slovenske železnice z dolenjsko železnico začele resneje ukvarjati, je postalo jasno predlani junija, ko so v novomeškem rotovžu predstavili načrte, ki so sestavni del pobude za pripravo DPN za nadgradnjo železniške proge na odseku Birčna vas–Ivančna Gorica. Da so pristojne vladne službe in uradi pregledali načrte in sprejeli sklep, so uradniki potrebovali poldrugo leto.
Nova oziroma nadgrajena železniška proga, ki bo v končni izvedbi dvotirna in elektrificirana, bo delno potekala po obstoječi trasi, na več odsekih, na katerih ima proga zdaj ostrejše ovinke, pa po novi trasi, s čimer bi omogočili bistveno večje potovalne hitrosti, tudi do 130 km na uro. Večje popravke trase bi tako naredili pri Stranski vasi oziroma na Ruperčvrhu, kjer bi proga dobila dva nova predora, v Potočni vasi, pri vasi Rogovila pred Mirno Pečjo, pri naselju Jelše in še na dveh krajih med Mirno Pečjo in Trebnjim, pri Kukenberku, Šentlovrencu ter med Velikim Gabrom in naseljem Cesta.
Večje spremembe bo železniška proga doživela v Novem mestu, kjer dveh tirov med Bršljinom in Kandijo ni mogoče speljati skozi obstoječi predor in po obstoječem železniškem mostu. Čeprav sta ta objekta spomenika kulturne dediščine, sta obsojena na rušenje. Na njunem mestu bodo morali postaviti nov predor in nov most. Novo mesto bo dobilo tudi novo tovorno postajo, ki ne bo več v Bršljinu. Med drugim je načrtovana tudi ukinitev nekaterih železniških postaj in postajališč, npr. Kandija in Center, obenem pa bo Novo mesto dobilo novo potniško železniško postajo pri avtobusni postaji. Novo bi bilo tudi postajališče v Regrških Košenicah, ukinjena pa postaja Hudo. Marsikaj je mogoče prenoviti že zelo hitro kar v okviru tako imenovanih vzdrževalnih del v javno korist, za kar ni potreben državni prostorski načrt, ampak je dovolj že gradbeno dovoljenje. Tako bi bila lahko v vsega petih letih opravljena večina del v Novem mestu.
Nadgradnja dolenjske proge bi močno skrajšala potovalne čase. Če na primer danes lokalni vlak za pot med Novim mestom in Ljubljano potrebuje 100 minut, bi po nadgradnji proge za isto pot novi regionalni vlak, ki ne bi ustavljal na vseh manjših postajah, potreboval le 51 minut, novi lokalni vlak, ki bi ustavljal na vseh postajah, pa 74 minut.
