»Stvari je treba vzeti v svoje roke,« je jasen Zorko. Da je državljanska nepokorščina v obliki samovoljne ureditve vodotokov ob ignoranci pristojnih edina rešitev, sta se strinjala tudi direktor Mlekarske zadruge Janko Petrovič in kmet Janez Zavec. Toda kje vzeti denar za ureditev vodotokov, kako je z odgovornostjo? In aktivistični zanos je ob neodgovorjenih vprašanjih zamenjala previdnost, realnost, tišina in želja po novem sestanku.
Lansko mokro leto je z obsežnimi poplavami, odnosi zemljine in uničenimi pridelki povsem razgalilo posledice neurejanja vodotokov, za kar je bilo krivo sklicevanje na tako imenovano varstvo okolja in življa.
»Naši naravovarstveniki niso naravovarstveniki,« je neposredna poljčanska župana Petra Vrhovnik. Na območju Poljčan reka Dravinja, ki je zaradi Nature 2000 nedotakljiva, ob vsakih poplavah odnese okrog tri metre zemlje na enem meandru, je opozorila. »Na ravni EU obstajajo predpisi, kako se lahko meandre zaščiti in omeji, da se ne širijo tudi na območjih Nature, pri nas pa ni mogoče. Ne morejo naravovarstveniki zaustavljati kmetijstva.«
»Kdo je tukaj nor?«
Antonija Žumbar, županja Cirkulan, pa je prepričana, da neurejanje vodotokov ne koristi nikomur. »V stari strugi reke Drave ne smemo odstraniti gramoza zaradi varstva ptic oz. gnezdišč. Vendar ko voda usahne, pride lisica po svoj plen, če že prej naplavine ne odnesejo gnezd. Kdo je tukaj nor?«
Škode v kmetijstvu in na drugi infrastrukturi pa ne povzročajo le večji vodotoki, t. i. prvega reda, temveč tudi manjši. Občine lahko urejajo vodotoke nižjega reda, a morajo za to nameniti lastna sredstva, ob tem pa nikakor nimajo prostih rok. »Vsako leto oblikujemo predlog sanacije vodotokov, ga pošljemo na Direkcijo za vode, gremo skupaj skozi predloge in dogodi se, da je direkcija predlogom naklonjena, medtem ko Zavod za varstvo narave ne da soglasja,« je srž težav izpostavila direktorica občinske uprave Ormoža Milena Debeljak.
Rešitev: odškodnine
Na temo urejanja vodotokov so župani poslali že vrsto dopisov v prestolnico, decembra so organizirali tudi terenski ogled. Odgovorov na dopise ni, terenskega ogleda pa se glavnina odgovornih, ki krojijo politiko urejanja vodotokov, ni udeležila. Ignoranca brez primere, ki bo po mnenju predsednika ptujske območne enote KGZS Alojza Herge trajala tako dolgo, dokler ne bodo kmetje ali občine poiskali odgovornih in zahtevali odškodnin. »Njive so postale brezplačna razlivna območja. Naj se tudi kmetom izplača odškodnina.«
In ravno odškodnina je lahko eden izmed ukrepov, če se ne bo nič naredilo na področju urejanja vodotokov, meni tudi župan Središča ob Dravi Toni Jelovica. »Vidim tri predloge urejanja stanja: ali pustimo vodotoke, kot so, in naj se oškodovancem izplačuje odškodnina, ali zgradimo nasipe, kot je to storila Hrvaška v krajih Cestica, Varaždin in Nedelišče, tretja možnost je čiščenje gramoza in naplavin. Od slednjega imamo koristi vsi – vodotok bi očistili in še gramoz, ki ga sedaj kupujemo na Hrvaškem, bi lahko brezplačno pridobili.«
So kamioni uvoženega (slovenskega) gramoza zeleni prehod?!
Na nedotakljivost slovenskega gramoza in na dvoličnost pri doseganju okoljskih in okoljevarstvenih ciljev pa je opozoril župan Svete Ane Martin Breznik. Spomnil je na gradnjo kolesarskih poti ob Dravi. »Za gradnjo smo iz tujih držav vozili gramoz. Ob tem pa se vprašam in tudi v državi bi se morali vprašati, kakšen zeleni prehod je to, če pripelješ kubični meter gramoza 100 kilometrov daleč, da se bo en pecikl peljal,« je dejal in nadaljeval razmišljanje o obsegu ogljičnega odtisa, ki ga je pustila takšna gradnja, pa tudi o zapravljenih tisočakih, ki jih občine namenjajo za hidrološko-hidravlične študije.
V razpravi se je oglasil še Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj: »Vsi bi radi čistili vodotoke, pa ne smete. Morda nam ostane le še državljanska nepokorščina. Če nas nihče ne posluša, pa naredimo po svoje in naj nas gredo tožit. V Železnikih so vodotoke na lastno pest očistili. Jim je kdo kaj rekel? Ne, ker so naredili prav.«
Besede in razmišljanja, ki so jih prepričani ponovno delili s prepričanimi oz. enakomislečimi, medtem ko pravih naslovnikov ni bilo. Toda župani so odločeni, da predstavnike kmetijskega ministrstva, ministrstva za naravne vire, zavoda za varstvo narave, direkcije za vode – torej vse odločevalce s področja urejanja vodotokov – pripeljejo na teren. Kako? Bojda z javnim pozivom in medijsko podporo. »Če pošljemo le dopis in ga ne objavimo javno, se dopisi nekje izgubijo,« je razlog za vključitev medijev navedla županja MO Ptuj Nuška Gajšek. »Predloge rešitev namreč imamo, žal pa se običajno dogaja, da je državna raven gluha in slepa za rešitve tistih, ki na terenu delajo, poznajo sistem in vedo, kaj delajo,« je sklenila.