Gradnja visokonapetostnega daljnovoda od Cirkovc do Pinc v dolžini dobrih 80 kilometrov in njegova prisotnost v okolju sta zelo zaznamovali pokrajini Podravja in Pomurja, pomembno pa sta vplivali tudi na naravo in življenjski prostor ljudi in živali. Širina koridorja je namreč 50 metrov, s tem da se na območjih stavbnih zemljišč in območjih prečkanja gozdnih površin koridor razširi do 80 metrov.
Kljub takšnemu posegu v prostor in poteku daljnovoda tudi po varovanem območju Nature 2000 zanj ni bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje. Temu se je projekt izognil zato, ker se je postopek priprave državnega prostorskega načrta začel pred julijem 2004, torej pred rokom, ko so države članice EU morale začeti upoštevati novo direktivo EU o strateški okoljski presoji, ki je sicer stopila v veljavo leta 2001. Sprejemljivost vplivov izvedbe državnega prostorskega načrta na varovana območja Nature 2000 se je tako ugotavljala zgolj z naravovarstvenim mnenjem Zavoda RS za varstvo narave. Kljub obsežnemu posegu na varovano območje je zavod aprila 2012 projektu prižgal zeleno luč, s tem da naj bi se izvedli ukrepi za omilitev škodljivih vplivov na okolje. Ti so tudi zajeti v uredbi o državnem lokacijskem načrtu, ki je stopila v veljavo avgusta 2012.
Ljudje videli razdejanje v naravi, inšpektorji ne
Gradnja visokonapetostnega daljnovoda se je začela kmalu po izdanem gradbenem dovoljenju septembra 2019, način sečnje gozda in gradbeni posegi na varovanih območjih pa so pri ljudeh vzbujali dvome glede upoštevanja vseh naravovarstvenih smernic. Z inšpektorata za okolje in prostor so na opozorila o veliki škodi, povzročeni naravi, odgovarjali konec oktobra 2021, da inšpektorji nadzor opravljajo samo v primeru, če so obveščeni o kršitvah, a teh da ni bilo.
Z Elesa pa so glede ravnanja izvajalcev odgovorili, da sami prek najetih podjetij spremljajo spoštovanje okoljskih smernic.
Sistemska operaterja prenosnega električnega omrežja Slovenije (Eles) in Madžarske (Mavir) sta povezavo med madžarskim in slovenskim elektroenergetskim sistemom vzpostavila konec junija 2022, slovesnost ob dokončanju gradnje daljnovoda, največjega projekta v zgodovini Elesa, vrednega približno 160 milijonov evrov (od tega je bilo 48 milijonov evrov evropskega denarja), pa sta se decembra 2022 v Cirkovcah udeležila predsednika vlad Robert Golob in Viktor Orban.
Nadomestnih habitatov še ni
Po več kot enem letu od uradnega končanja energetskega projekta, ki je bil izveden v interesu vzpostavitve enotnega evropskega trga z električno energije in za katerega je bilo žrtvovano tudi obsežno varovano naravno območje, daljnovod še vedno nima uporabnega dovoljenja in obratuje v smislu zagonskih in obratovalnih preizkusov. »Tehnični pregled bo izveden, ko bodo tehnično izvedeni vsi nadomestni habitati,« v zvezi s tem odgovarjajo na Elesu. Nadomestne habitate bi morali vzpostaviti na območju Šturmovca, Formina, Krapja, Velike Polane in Gaberja. V Šturmovcu in Veliki Polani bi se naj vzpostavilo naravno travišče, pri Forminu in Krapju poplavni gozd za ohranjanje varovanih gozdnih vrst ptic in njihovega habitata, v Gaberju mrtvice na njivskih in zaraščenih površinah.
Do sedaj so v celoti vzpostavili en travniški in en vodni habitat. »V teku je izvedba drugega travniškega habitata ter podane vloge za prenovo gozdnogospodarskih načrtov na Zavod za gozdove Slovenije za uradno postavitev ekocelic brez ukrepanja na delih dveh gozdnih habitatov, prav tako so odkupljena vsa zemljišča na območjih habitatov. Po zaključenih delih mora Eles skladno z državnim prostorskim načrtovanjem območja predati upravljavcem voda in kmetijskih ter gozdnih zemljišč,« so sporočili z Elesa. Glede meritev hrupa pa pravijo, da so analiza in primerjave rezultatov še v teku, pri čemer je že ob prvih meritvah ugotovljeno, da je nivo hrupa dosegel pričakovanja in je skladen z vsemi okoljskimi zahtevami.
Ob tem spomnimo, da je Eles projekt začel s stališčem, da vsak poseg v zavarovano območje ni uničujoč, da učinki tega niso vedno dokazljivi in da je treba omilitvene ukrepe, kamor sodi tudi vzpostavitev habitatov, omiliti.
Pri visokovodnem nasipu drugače
Umeščanje visokonapetostnega daljnovoda v prostor in ravnanje v smislu dopuščanja posegov v varovana naravna območja je torej bilo že na samem začetku pomembno drugačno od okoljskih zahtev pri umeščanju visokovodnega nasipa ob reki Muri. Že nekaj časa smo priča oteženim dogovorom o rekonstrukciji in dograditvi visokovodnega nasipa na varovanem območju, in to kljub resnim opozorilom, da obstoječi nasipi vnovičnega pritiska poplavne vode Mure, kot je bila avgusta lani, ne bodo vzdržali. Občine, ki so po sporazumu z Direkcijo za vode, sklenjenim februarja 2022, prevzele nalogo, da se pripravi projektna dokumentacija, krivdo za zastoj pripisujejo Zavodu za varstvo narave, a ta to zavrača.
Sklicuje se na svojo dolžnost varovanja narave po veljavni zakonodaji, prav tako na evropske zahteve glede varovanja posebej ogroženih naravnih območij. Kršitev teh zahtev naj bi po mnenju zavoda vodila celo do izgube evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO) na razvojnem področju Zeleni prehod – čisto in varno okolje.
Projektni pogoji in priporočila, ki sta jih glede umeščanja nasipa v prostor podala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavod za varstvo narave, so si bili nasprotujoči. Projektant je prvotno traso nasipa, ki je potekal delno po kmetijskih zemljiščih in delno po gozdu, zaradi prevlade zahtev po varovanju gozda spremenil in dosegel najboljšo možno rešitev. Kar pa ob tem vzbuja skrb, je njegova ugotovitev, da se tudi s tem potekom trase nasipa varovanim območjem ni mogoče povsem izogniti.
Ali to pomeni, da bo Zavod za varstvo narave, ki vztraja pri popolnem varovanju zaščitenega gozda, podal negativno mnenje? To bi namreč pomenilo, da se ustavijo vsi postopki za izvedbo nasipa. S tem bi bila izgubljena tudi evropska sredstva NOO.
Nepojasnjena dvojna merila
Če primerjamo okoliščine in okoljevarstveno ukrepanje pri obeh projektih, se zastavlja ključno vprašanje, zakaj je v primeru umestitve visokonapetostnega daljnovoda tako imenovana javna korist, v tem primeru skupni interes Evropske unije, prevladala nad javno koristjo varovanja narave, medtem ko drugo javno korist v veliko manjši meri ne bi bilo mogoče upoštevati pri umeščanju visokovodnega nasipa? Oba projekta namreč posegata v varovano območje Nature 2000 in v obeh primerih je financiranje povezano s pridobitvijo finančnih sredstev Evropske unije.
Ali je popustljivost pri okoljskih zahtevah pri daljnovodu botrovala zaostrovanju okoljskih zahtev pri umeščanju visokovodnega nasipa?
Zavod za varstvo narave razlik med projektoma v smislu različnih obravnav in pristopov glede okoljevarstvenih zahtev do dokončanja članka ni pojasnil.
