Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je potrdil, da se bolezen pojavlja tudi v Sloveniji. Konkretneje v številkah: v prvih desetih dneh letošnjega leta so prejeli pet prijav oslovskega kašlja, od tega štiri v ljubljanski regiji in eno v celjski.
»Okuženi so stari od 16 do 47 let, torej nihče ne spada v skupino vrtčevskih ali osnovnošolskih otrok,« so pojasnili. V celotnem letu 2023 je bilo pri nas sicer potrjenih 94 primerov, nekoliko več so jih zabeležili novembra in decembra. To je sicer še vedno manj potrjenih primerov kot v obdobju pred pandemijo covida-19.
Kašelj lahko traja dva meseca
Oslovski kašelj je po navedbah NIJZ zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim otrok težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.
Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje zmanjšuje tveganje okužbe in resnost bolezni. Zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, sicer sčasoma upada, zato je po opozorilu NIJZ izjemnega pomena, da otroci prejmejo vsa cepljenja po programu, priporočljivo je tudi cepljenje enkrat v odrasli dobi.
Odklonilen odnos do cepiv
Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je sicer v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci prejmejo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v drugem razredu osnovne šole, ob sistematskem pregledu v srednji šoli pa sledita poživitvena odmerka.
Med pandemijo covida-19 so sicer zabeležili upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok. Poleg oteženega izvajanja cepljenja v pandemiji zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja je pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se pozna pri precepljenosti, so opozorili na NIJZ.
Precej tudi korone
Hkrati se med populacijo širi covid-19. Zaradi te bolezni je decembra lani umrlo skoraj deset tisoč ljudi, so v sredo sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ob tem so posvarili, da novi koronavirus ostaja grožnja, čeprav nanj nismo več zelo pozorni. WHO porast števila okužb ta hip pripisuje predvsem druženju med prazniki.
Poleg tega je WHO decembra zabeležil 42 odstotkov več hospitalizacij zaradi covida-19 in 62-odstoten porast sprejemov na intenzivne oddelke v primerjavi z novembrom. Temu primerno je obremenjena Infekcijska klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer že od decembra beležijo povečano število bolnikov. Ne samo covid-19, k obremenjenosti klinike prispevajo tudi »zimske viroze, ki posebej prizadenejo starejši del populacije«, je nedavno medijem dejala infektologinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.
Oboleli kar na hodnikih
Na infekcijski kliniki zaznavajo večji val okužb dihal in občutijo izjemen pritisk bolnikov. Bojana Beović meni, da je ta povezan s staranjem prebivalstva. Sezonske okužbe po njenih besedah najbolj prizadenejo starejše, ki pogosto potrebujejo bolnišnično zdravljenje, »tako da so razmere res težke«. Zasedenost klinike je tako velika, da so bolniki na hodnikih. »Seveda ne gre samo za fizično pomanjkanje bolniških postelj, bolniška postelja je pravzaprav najcenejša stvar, ki se lahko kupi, vendar nimamo dovolj kadra,« je opozorila. Dodala je, da tu ne gre le za pomanjkanje zaposlenih na infekcijski kliniki, temveč v celotnem zdravstvenem sistemu.
Na kliniko ob tem ne prihajajo le bolniki, ki spadajo na infekcijsko kliniko. »Namreč tukaj ne gre v taki meri za bolnike, ki spadajo na infekcijsko kliniko, ampak za splošne internistične primere, torej pretežno starejše ljudi, ljudi s kroničnimi boleznimi, katerih stanje se poslabša ob enem virusnem respiratornem obolenju, in to breme pravzaprav občuti tako internistična prva pomoč, interna klinika kot seveda druge splošne bolnišnice po državi,« je naštela.
Vseeno pa pritisk bolnikov ni primerljiv s časi med epidemijo covida-19. »Pravih covidnih pljučnic imamo zelo, zelo malo,« je pojasnila. Pri teh pljučnicah namreč bolniki pogosto potrebujejo dodatni kisik ali celo umetno predihavanje. Pretežno gre za necepljene neprebolevnike ali za ljudi, ki imajo resne kronične bolezni, ko pa dobijo covid-19, se razvije tudi pljučnica,« je še povedala sogovornica.
Stanje v Sloveniji
V začetku novembra 2023 smo vstopili v 23. fazo (faza označuje začetek obdobja s povečanim številom obolelih s covidom-19), ki je vrh dosegla mesec kasneje – v začetku decembra, ko je bilo uradno potrjenih okužb s koronavirusom 160 na dan, aktivnih primerov pa okoli dva tisoč. Do božiča in novega leta je dnevni števec okužb pokazal okoli 90 primerov. V januarju pa imamo dnevno okoli 50–60 uradno potrjenih primerov obolelih s covidom-19. Število aktivnih primerov covida-19 je trenutno okoli tisoč.
Kot poudarja domača zdravstvena stroka, je nemogoče odgovoriti na vprašanje, koliko je v celoti covida-19 v slovenski populaciji. Številke, ki jih prikazujejo »uradni korona števci«, zajamejo le del vseh okuženih/obolelih s covidom-19. Tisti, ki zbolijo za lažjo obliko ali drugo respiratorno okužbo, se ne oglasijo v ambulantah osnovnega zdravstvenega varstva, saj ob prehladu in blagi virozi ne potrebujejo zdravstvenega nasveta ali bolniškega staleža.
