Lepi in sodobni prostori novega urgentnega centra gotovo predstavljajo veliko pridobitev. Stara urgenca v prostorih Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj niti slučajno ni bila več primerna za to dejavnost in čas.
Po dolgih letih prepričevanja in predstavljanja argumentov v korist gradnje je država oz. ministrstvo le zagotovilo glavnino sredstev za izvedbo in 6,5 milijona evrov vredna investicija je zaključena. Ta teden so nove prostore predstavili tudi širši javnosti.
Vse pod eno streho, nič več tavanja pacientov
Nova vstopna točka v ptujsko urgenco je lepo urejena, čakalnica velika. Nadomestila je stara hodnika, tako tistega v zdravstvenem domu kot v bolnišnici. Zdaj namreč urgentna služba deluje pod eno streho. Vodja Urgentnega centra Ptuj Simonca Kalšek pravi, da je to izjemno pomembna novost: »Neprimerljivo drugače je. Prostori so bistveno boljše urejeni, ni več razdrobljenosti, ko so bolniki morali tavati med različnimi ambulantami, zdaj je vse na enem mestu. To je bistvena razlika. Tudi triaža je novost. Tega sistema prej nismo poznali.« Vsak pacient, ki pride v ptujski urgentni center, se triažira, določi se stopnja nujnosti, nato pa ga napotijo v ustrezno ambulanto na nadaljnjo obravnavo. V sklopu centra deluje enota za hitre preglede, ki je v domeni Zdravstvenega doma Ptuj, to je prejšnja dežurna ambulanta, ločeni so prostori za kirurško in intenzivno obravnavo. Vse pa je na enem mestu, pod eno streho. V sklopu urgentnega centra je končno urejena tudi opazovalnica, v kateri je prostora za pet pacientov. Ti so prej pogosto ležali po vseh možnih prostorih, kopalnicah in hodnikih ob internističnih ambulantah. Opazovalnica je opremljena z monitoringom, kar pomeni, da lahko bolnike varno nadzorujejo. Za življenjsko ogrožene in poškodovance je urejen poseben urgentni vhod, ti imajo prednost pred drugimi.
Nove zaposlitve že kmalu
Tudi organizacijsko je delo urejeno drugače kot doslej. Zraven tega, da so združili dejavnosti, ki so jih prej izvajali na več lokacijah, je sistem dela za zaposlene drugačen, predvsem za zdravnike. »Pripravljali smo se na to celo leto. Triažne sestre so opravile potrebno izobraževanje, tudi ves ostali kader je imel številne vaje, da smo se pripravili na ta novi način dela,« pravi Kalškova.
Jasno, da v začetni fazi še ugotavljajo nekatere težave, od tehničnih do organizacijskih, a vse rešujejo sproti. Dnevno obravnavajo od 90 do 100 bolnikov, kar so tudi pričakovali. Je pa tak sistem dela, kot ga imajo trenutno, za nekatere zdravnike precej zahteven. Delujeta kirurška in internistična ambulanta, kar za tiste zdravnike, ki pokrivajo še delo na oddelkih, pomeni več prehojenih poti. »Nov sistem dela je zdravnikom olajšal in otežil delo obenem. Centralizacija prostorov in dejstvo, da imamo opazovalnico, sta prednost, medtem ko so predvsem internisti na oddelku precej oddaljeni od urgentnega centra,« priznava Kalškova. Seveda bi se to z dodatnim kadrom izboljšalo, zato upajo na nove zaposlitve.
Strokovni direktor Teodor Pevec je optimističen, saj bodo z novim letom enega urgentnega zdravnika zaposlili, razpisali pa bodo tudi specializacije: »Najbrž bo treba dodatno zaposlovati tudi na negovalnem delu. Sestre smo povečini premestili znotraj zavoda.«
Anita Vršič, pomočnica direktorja za zdravstveno nego, je povedala, da v urgentnem centru deluje 18 diplomiranih in tri srednje medicinske sestre: »Večinoma so se že prej izobraževale. Premestili smo jih iz drugih oddelkov in jih tam nadomestili z novim kadrom. Številke obravnav so visoke. Verjetno pa bodo tudi pri nas potrebne dodatne zaposlitve.«
