Ta bi povezala v regiji delujoče visokošolske zavode in ustanove, ki so v preteklih letih oblikovali vsebinsko raznolike izobraževalne in znanstveno-razvojne programe. Prizadevanja za ustanovitev javne univerze v Novem mestu segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je s to idejo ukvarjal predvsem krog izobražencev, zbran okoli Društva Novo mesto, ki mu je tedaj uspelo prepričati lokalne oblasti, da nekdanje območje vojaških skladišč v Drgančevju v urbanističnih načrtih rezervirajo za gradnjo univerzitetnega kampusa.
Z idejo so se v naslednjih letih ukvarjale različne ustanove in društva, na primer URS (Univerzitetno in raziskovalno središče) Novo mesto, DAP (Dolenjska akademska pobuda) in tudi Razvojni center Novo mesto, ustanovljene so bile različne visokošolske ustanove, fakultete, zasebne in javne. Ideja o javni univerzi je bila ves čas in ni zamrla, niti ko je pred šestimi leti dobila akreditacijo zasebna Univerza v Novem mestu, v okviru katere delujejo štiri zasebne fakultete.
Tri poti
Aktivnosti za ustanovitev javne univerze v Novem mestu so postale intenzivnejše lani v začetku leta, ko se je večkrat sešla delovna skupina za pripravo vloge za akreditacijo javnega visokošolskega zavoda, univerze s sedežem v Novem mestu, ki je med možnostmi obravnavala tudi praktično združitev in podržavljenje večine oziroma vseh novomeških samostojnih visokošolskih zavodov, pri čemer ni bila izvzeta niti zasebna Univerza v Novem mestu.
Za ustanovitev javne univerze so tedaj predvideli tri možne scenarije. Najdaljša pot bi bila prek akreditacije dodatnih programov na obstoječih javnih visokošolskih zavodih, torej na Fakulteti za informacijske študije in Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Drugi scenarij je bil, da se obstoječim trem javnim visokošolskim zavodom pridruži zasebna Fakulteta za organizacijske študije (FOŠ) in skupaj izpolnijo zakonske pogoje za ustanovitev javne univerze. Najhitrejša pot pa bi vodila prek preoblikovanja obstoječe novomeške zasebne univerze, ki že izpolnjuje predpisane pogoje, v javno univerzo, kar v praksi poenostavljeno pomeni združitev obstoječih javnih visokošolskih zavodov z zasebno Univerzo v Novem mestu, katere ustanovitelji bi morali ustanovitvene pravice in obveznosti prenesti na državo, tako je to pred leti že storila Fakulteta za informacijske študije in predlani še Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto.
Peta univerza 'da' ali 'ne'?
Tedanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je v začetku lanskega februarja imenovala tudi delovno skupino za pripravo vloge za akreditacijo javnega visokošolskega zavoda, univerze s sedežem v Novem mestu. Vodja delovne skupine je bil dekan novomeške Fakultete za informacijske študije (FIŠ) Matej Makarovič, v skupini pa so bili še generalni direktor direktorata za visoko šolstvo Franc Janžekovič, tedanja dekanja Fakultete za industrijski inženiring (FINI) Iris Fink Grubačević, dekanja Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto Lea Marija Colarič - Jakše, direktor Šolskega centra Novo mesto Matej Forjan, tedanji direktor Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma Tone Hrovat, novomeški župan Gregor Macedoni, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš in direktor Razvojnega centra Novo mesto Franci Bratkovič.
Naloga delovne skupine je priprava vloge za akreditacijo nove novomeške javne univerze in njena predložitev šolskemu ministrstvu oziroma vladi v sprejetje. Vendar se je potem zamenjala vlada, nova vladna garnitura pa zamisli o ustanovitvi še ene, pete slovenske javne univerze ni bila več tako naklonjena kot prejšnja. Zdelo se je, da so prizadevanja za ustanovitev novomeške javne univerze potihnila, a ideja ni ostala brez podpore. Še vedno jo poleg lokalne politike, ki ustanovitev javne univerze vedno pristavi k svojim predvolilnim obljubam, podpira predvsem dolenjsko gospodarstvo na čelu z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine ter Krko kot največjim in najuspešnejšim gospodarskim subjektom v regiji.
V parlament
Kljub temu je vest o podpisu listine o ustanovitvi javne univerze v Novem mestu, ki so jo prejšnji torek podpisali na Otočcu, za marsikoga presenečenje. Spisek podpisnikov razveseljuje. Ne glede na to, da imajo ustanove, ki jih zastopajo podpisniki, precej različne interese in poglede na svoje vloge pri združevanju v javno univerzo, podpis vzbuja upanje.
Če listina ni bila podpisana s figami v žepih, je pot do ustanovitve javne univerze takšna: skupina za pripravo elaborata Univerze Novo mesto pripravi eleborat, ki ga potem obravnava NAKVIS (Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu) in po njenem pozitivnem sklepu ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije predlog sklepa o ustanovitvi pošlje v državni zbor, kjer o tem dokončno odločajo poslanci.
Vse aktivnosti v zvezi s prizadevanji za ustanovitev novomeške oziroma dolenjske javne univerze zdaj vodi dekan novomeške Fakultete za informacijske študije Matej Makarovič, ki meni, da podpis listine sicer ne pomeni formalnopravne zaveze, je pa bistvena moralna zaveza za vse vpletene. "Če bo kdor koli od nas v naslednjih tednih in mesecih sprejemal odločitve, ki bi bile nasprotne tej zavezi, ga bo težko še kdor koli imel za kredibilnega partnerja. Bistven korak je, da listina prvič povezuje tri skupine visokošolskih zavodov v skupni nameri. Poleg javnih visokošolskih zavodov – FIŠ in Visoke šole za upravljanje podeželja GRM, ki bosta že samoumevno del javne univerze – ter zasebnih fakultet FINI in FOŠ, katerih soustanoviteljica je Mestna občina Novo mesto in sta prav tako že pred časom izrazili namero za vključitev v javno univerzo, je tokrat uradno vključena tudi zasebna Univerza v Novem mestu z vsemi svojimi članicami. Če temu dodamo še javni raziskovalni zavod Rudolfovo, ki bi postal naravni partner javne univerze kot njen pridruženi član, dobimo še toliko boljšo podlago za resnično robustno javno univerzo," možnosti za uspeh ocenjuje Matej Makarovič.
Bo eno leto dovolj?
Pri vsem tem je očitno zelo pomembna pripravljenost sodelovanja zasebne Univerze v Novem mestu, ki ima na področju visokega šolstva v Novem mestu že dolgo tradicijo in v njenem okviru delujejo štiri fakultete. Rektor Univerze v Novem mestu Marjan Blažič je po podpisu listine povedal: "V Novem mestu univerzo imamo, jo razvijamo in bomo zelo veseli, če bomo lahko naše programe vključili v skupno univerzo." Zdi se preprosto, a ni, saj pri tem ne gre le za priključitev študijskih programov, ampak tudi za precejšnje materialno premoženje, ki je zdaj v zasebni lasti.
