Nedavno ste se srečali z indijskim in filipinskimi partnerji – govor je bil tudi o delovni sili. Gre za tuje delavce iz teh držav, ki bi prišli v Slovenijo?
Tako je. To je bila samo ena izmed tem, govorili smo tudi o naši blagovni menjavi. Je pa res, da glede na to, da je gospodarstvo pokazalo interes po filipinskih delavcih, predvsem v turizmu in logističnem delu, tudi v okviru negovalstva, hkrati pa je interes še po indijski delovni sili, smo bili mi povezovalni člen. S prisotnostjo zavoda za zaposlovanje in zunanjega ministrstva smo tujim partnerjem predstavljali priložnosti za filipinsko in indijsko delovno silo, kar je tudi v interesu podjetij.
Kakšni pa so ti interesi, koliko delavcev s Filipinov ali iz Indije bi lahko dobilo delo v Sloveniji.
Ne samo nekaj deset, trenutno bi jih potrebovali nekaj sto ali še več po različnih segmentih. Zelo sem vesel, da je na Filipinih v zadnji fazi odpiranje konzulata, ki bo omogočil hitrejši prihod filipinskih delavcev. Podjetja, ki že imajo filipinske delavce, predvsem na Hrvaškem, so z njimi zelo zadovoljna, in to si želijo preslikati tudi v Slovenijo. Kot sem rekel, gre za delavce v logistiki, transportu, gostinstvu in turizmu, pri čemer se seveda vsi zavedajo, da bi opravljali predvsem pomožna dela, kajti predvsem v turizmu, kjer imajo delavci stik z gosti, je znanje slovenščine nujno.
Pred letom dni ste opozarjali, da bomo imeli v Sloveniji precejšnje težave z zemljišči in primerno opremljenimi poslovnimi conami. Ste v letu dni opazili napredek na tem področju?
Novembra smo podpisali pogodbe za sodelovanje z regionalnimi razvojnimi agencijami (RRA), ki bodo za Spirit izvedle osvežitev podatkov o poslovnih conah. Po domače povedano to pomeni, da bodo naredile pregled poslovnih con po posameznih regijah, da bomo dobili končne podatke o tem, kar je prosto. Mnogokrat v Sloveniji govorimo, da imamo ogromno poslovnih con ali prostega prostora, potem pa ugotovimo, da so to zelo majhni prostori znotraj nekih poslovnih con. To je prvi korak in na podlagi tega bo delovala tudi delovna skupina, ki izvaja ta akcijski načrt poslovnih con. Pri tem gre za širši kompleks, za ureditev štirih ali petih večjih poslovnih con v velikosti približno sto hektarjev. To poteka v koordinaciji ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in drugih ministrstev, cilj pa je, da se ta načrt do leta 2025 zaključi. Naša agencija je svoj del aktivnosti v bistvu že realizirala, v začetku leta pričakujem te podatke, ki so za nas in tuje neposredne investitorje ključni.
Kje pa bi bile te cone?
Cilj je, da bi bila ena izmed lokacij blizu luke Koper, ena blizu letališča (Jožeta Pučnika na Brniku, op. p.), ena bi bila ob avtocestni povezavi, se pravi nekje na Štajerskem, tako da bi lahko z njo zajeli tudi del Avstrije in Madžarske. Še ena bi bila v bližini hrvaške meje, potencialno pa še ena na obrobju Ljubljane. To so nekako zametki, niso končni načrti, pripravlja pa se jih na podlagi povpraševanj v preteklosti.
Se vam zdi, da so vsaj manjša in srednje velika podjetja dovolj seznanjena z delom vaše agencije in s pomočjo, ki jim jo lahko ponudite?
Mislim, da moramo absolutno še mnogo narediti, sem pa vesel, da smo v zadnjih dveh letih, odkar sem prevzel vodenje Spirita, veliko pozornosti namenili ravno temu, da moramo podjetjem približati naše storitve, da jim moramo pokazati tudi pomembnost Spirita za potrebe in želje podjetij tako v Sloveniji kakor tudi v tujini. Sam na terenu in po pogovoru z gospodarstveniki vidim, da je bil narejen napredek, da so podjetja s tem zdaj bolje seznanjena, okrepili smo tudi našo pojavnost v socialnih medijih, predvsem z vsebinami, ki so pomembne za podjetja. Kot pa sem rekel, imamo še veliko dela, ampak smo na pravi poti, prepoznavnost se je povečala.
Nedavno ste sodelovali na konferenci Izvozniki 2023. Kateri je v tem trenutku največji izziv ali problem slovenskih izvoznikov?
Spet bi lahko govorili o kadrih, a ne bomo. Mislim, da je največji izziv podjetnikov oziroma izvoznikov premajhna diverzifikacija oziroma razpršenost trgov. Slovenija je izredno izvozno usmerjena država, več kot 90 odstotkov našega blaga izvozimo, od tega smo več kot 70-odstotno omejeni na evropski trg in znotraj tega trga gre glavnina izvoza v naše sosednje države ter Nemčijo in Švico, malo še v Francijo. Naša glavna naloga in tudi želja izvoznikov je, da se izvoz razprši in da se zmanjša tveganje. Če se izvoz v katero od teh držav poslabša, imajo naša podjetja hitro problem. Težave so tudi same surovine, težava je bila še zrušitev nabavnih verig, danes je dodaten problem cena električne energije. Zato mislim, da je diverzifikacija trgov izredno pomembna. Izvzamemo lahko morda nekaj največjih izvoznikov in morda farmacevtsko industrijo, ki je zelo specifična, ampak druga mala in srednja podjetja se zelo ubadajo s temi težavami.
Koliko pa ta mala in srednja podjetja zanima na primer azijski trg? Prej je bil govor o Indiji in Filipinih.
Azijski trg se nekako jemlje kot nadomestilo za ruski trg. Pred izbruhom vojne smo imeli z Rusijo za približno 1,2 milijarde evrov blagovne menjave, a z izgubo tega trga je bilo treba iskati alternativne trge za podjetja, ki so poslovala z Rusijo. Skupaj z ministrstvom za zunanje zadeve smo poslali delegacijo v Uzbekistan in Kirgizistan, šli smo tudi v Južno Korejo, za podjetja je zanimiva tudi Indija. V sredini novembra smo se vrnili iz Mumbaja, se pravi Indije, in naša transportno logistična delegacija je bila po tem obisku izredno zadovoljna. V Južni Koreji se je naši delegaciji konec junija pridružilo tudi novoustanovljeno podjetje, ki je na največjem uvoznem sejmu v tej državi zbudilo velik interes južnokorejskih podjetij, če sem prav obveščen, je tam že sklenilo nek dogovor. Interes za Azijo se torej povečuje, a vemo, da imajo mala in srednja podjetja omejene resurse, kadrovske in tudi finančne, naša naloga je, da v Azijo ali kam drugam ne gredo odkrivat trgov, ampak da imajo tam ciljno usmerjene sestanke in dogovore.
Kolikoso za podjetja v današnjem času še aktualni nastopi na sejmih?
Nastopi na sejmih so zelo aktualni. Veseli me, da bomo v januarju izdali razpis za sejme, pri čemer Spirit pripravi celoten sejemski razstavni prostor in potem se podjetja na njem predstavljajo. Sejmi so se po koronskem obdobju vrnili, in nemški Hannover Messe, ki je eden izmed najbolj obiskanih sejmov na svetu, že dosega prisotnost razstavljavcev, primerljivo s časom pred korono. Potem so še individualni sejemski nastopi, pri tem sofinanciramo in pomagamo podjetjem, da sama nastopajo na specifičnih sejmih, tako da interes po teh nastopih narašča.
Gradite tudi mrežo poslovnih klubov. Za kaj gre pri tem, kdo deluje v teh klubih in kakšne so njihove aktivnosti?
Javna agencija Spirit Slovenija sofinancira delovanje poslovnih klubov, doslej smo zanje namenili 450.000 evrov. Gre za informiranje slovenskih podjetij za vstop na posamezen trg s splošnimi informacijami, s pripravami na morebitne težave, s seznanjanjem s splošno zakonodajo. Poslovni klubi so v bistvu naša podaljšana roka v tujini in poleg osnovnih informacij dajejo podjetjem možnost pridobiti še druge informacije, a naloga Spirita pri tem je, da jim ponudimo osnovno podporno okolje, da vedo, na koga se lahko obrnejo. Težava je, da predvsem v preteklosti podjetja niso niti dobro poznala poslovnih klubov in niso vedela, kje se lahko nastopi. Slovenija žal nima svojih gospodarskih predstavnikov v tujini, pomagamo si z ekonomskimi svetovalci na veleposlaništvih. To sodelovanje je dobro, vendar pa imajo ti svetovalci mnogokrat bolj politične naloge.
Kaj pa program ambasadorjev slovenskega gospodarstva: koliko podjetij je trenutno v njem?
Štirideset podjetij od leta 2019 do danes. Projekt poteka v sklopu nacionalne kampanje »I feel Slovenia. Green. Creative. Smart.«. In to so najuspešnejša slovenska podjetja na raznoraznih področjih. Ponosen sem, da skoraj tedensko ali mesečno dobivamo vprašanja, ali bomo razširili krog ambasadorjev slovenskega gospodarstva, saj podjetja vidijo neko dodano vrednost za njihovo zgodbo, ki bi jo potem predstavljala v tujini. Podjetja niso ambasadorji le zase, za svojo vejo, ampak tudi za mlade podjetnike, ki vidijo, kaj lahko dosežejo.
V sodelovanju s fundacijo ITM Worldwide ter Swedish Trade Council Spirit Slovenija od leta 2006 izvaja program Vodenje izvoznega poslovanja oziroma ITM. Kdo so slušatelji programa?
Mi jim pravimo nabavni menedžerji oziroma nabavniki. Dejansko so predstavniki podjetij, postavljeni za delo s tujino. To je nabava, prodaja ali tudi logistika, predvsem pa so to posamezniki, ki skozi ta program tako iz teoretičnih kakor tudi iz praktičnih primerov pridobivajo znanje, kako poslovati s tujino, in tako tudi izboljšajo delovanje svojih podjetij. Ne da bi se hvalil, ampak rezultati, analize in tudi povratne informacije teh nabavnih menedžerjev kažejo, da se skozi program ITM absolutno izboljša poslovanje podjetij, za med 40 do 50 odstotkov se izboljšajo rezultati, nekaterim celo še precej bolj.
Kako zanimiva je Slovenija v tem trenutku za tuje investitorje?
Imamo težave z vizumi, se pravi dovoljenji, mislim, da je to velika slabost, ki jo moramo urediti. Predvsem to velja za države tretjega sveta. Ampak interes investitorjev je velik. Ravno zaradi tega se je šlo v delovno skupino za ureditev omenjenih poslovnih con, da res pripravimo vse potrebno, da bomo lahko, ko bodo te zadeve gotove, zelo hitro odreagirali. Interes je s tradicionalnih evropskih trgov, od koder prihaja največ investicij, pa do ameriškega trga, tudi azijskega, korejskega. Ne bojim se, da bi zanimanje tujcev uplahnilo, hkrati moramo omogočiti širitev delujočih podjetij, tako naših slovenskih kot tistih z mešanim kapitalom, in biti odprti do novih povpraševanj iz tujine.
Iz katerih držav prihajajo investicije?
Največ investicij prihaja z naših tradicionalnih trgov, se pravi iz Nemčije, Švice, Luksemburga, Hrvaške, Avstrije, Italije.
Kaj pa investicije iz Azije? Kitajska je bila pri teh pred leti precej opazna, a so kitajske investicije v tujino v zadnjem času uplahnile.
V Aziji je v bistvu Japonska tista država, iz katere je največ investicij, interes je izkazala še Južna Koreja, za Kitajsko tudi ne moremo reči, da ni nič. A v tem trenutku je predvsem Japonska tista, ki Slovenijo vidi kot lokacijo za investicije.
Kako konkurenčno je v primerjavi s sosednjimi državami slovensko gospodarstvo ob koncu leta 2023?
Slovensko gospodarstvo je konkurenčno absolutno z vidika znanja, sposobnosti gospodarstva, da proda svoje storitve, tudi ukrepi za pomoč gospodarstvu so omejili to nekonkurenčnost. Vsekakor so izzivi, je pa res, da čeprav se gospodarstvo v tujini delno ohlaja, verjamem, da je naše na to pripravljeno in je tako dobro vstopilo tudi v letu 2023, kljub vsem težavam, ki so se pojavile, pa bo tako nadaljevalo tudi v letu 2024. Tudi s pomočjo Spirita in z diverzifikacijo trgov. Lahko bi bilo še bolj konkurenčno, predvsem pa upam, da bo dobilo nove partnerje na tistih trgih, kjer še nismo prisotni. Naslednje leto so olimpijske igre v Franciji, ki je druga najmočnejša gospodarska velesila v Evropi. Z njo imamo približno od 3,5 do 3,6 milijarde evrov blagovne menjave. A primerjajte to z Nemčijo, s katero je obseg blagovne menjave 17 milijard evrov. Romanski trg, torej Francijo in Španijo, bomo drugo leto poskušali v Spiritu okrepiti. Verjamemo, da sicer tako jezikovne kot kulturne bariere, da smo tradicionalno Slovenci bolj blizu germanskemu trgu in tudi kulturi, ampak tukaj je priložnost, ki jo lahko izkoristimo. Menim, da lahko ravno s slovensko-francoskim poslovnim klubom pa z našim veleposlaništvom v Franciji in tudi veleposlaništvom Francije v Sloveniji zelo aktivno pomagamo slovenskim podjetjem, da se tudi znotraj Evrope diverzificiramo in smo tako še bolj konkurenčni.
