Težava je v tem, da je zelo dostopna, čemur v prid govori razmah njenega gojenja v posebej prirejenih prostorih. Po podatkih policije je namreč Slovenija samooskrbna država s konopljo. Večina pridelka ostane kar v državi.
Osvetlimo mednarodno primerjavo, ki je pokazala na višje ravni uporabe konoplje med slovenskimi mladostniki kot njihovimi vrstniki iz drugih držav. »Mladostniki iz Slovenije pri uporabi konoplje presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav in se uvrščajo v sam vrh 45 držav, ki so bile vključene v raziskavo Z zdravjem povezana vedenja 2018 (HBSC 2018),« so opozorili na NIJZ. Iz raziskave je razvidno tudi, da kar 55 odstotkov slovenskih mladostnikov, starih med 15 in 17 let, odgovorilo, da v naslednjih 24 urah do konoplje »pridem lahko ali zelo lahko«.
Kateri mladi so najbolj ranljivi in zakaj jih mika droga
Tisti, ki niso zaposleni niti niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Izstopajo denimo udeleženci Projektnega učenja mlajših odraslih (PUM-O), saj je skoraj 60 odstotkov udeležencev omenjenega programa vsaj enkrat v življenju uporabilo konopljo, poroča NIJZ in dodaja, da je uporaba psihoaktivnih snovi tako prisotna, ker mladim pomaga premagovati nezadovoljstvo in jim ustvari lažno predstavo o tem, česa vse so sposobni in kako lahko brez večjega napora izpolnijo svoje želje in pričakovanja. »Poleg tega skozi pripadnost skupini, ki uporablja psihoaktivne snovi, pridobijo občutek moči in vrednosti, ki pa ni v skladu z družbenimi vrednotami in normami,« so osvetlili na NIJZ.
»Mladostniki živijo v kulturi, v kateri družinski, družbeni, skupnostni in medijski vplivi pogosto prikazujejo uporabo psihoaktivnih snovi v obdobju mladostništva kot pričakovano in normalizirano vedenje, in ne kot znatno zdravstveno tveganje,« so poudarili na NIJZ. Uporaba psihoaktivnih snovi tako pri mladih pogosto ni identificirana kot tvegano vedenje in zato mladi ne dobijo pomoči pravočasno. Pogosto so obravnavani šele takrat, ko so zaradi uporabe psihoaktivnih snovi in pridruženega vedenja obravnavani na psihiatriji, policiji ali pa jim grozi izključitev iz šole, pravijo na NIJZ.
O posledicah
V literaturi so po besedah NIJZ opisane najrazličnejše škodljive kratkoročne in dolgoročne zdravstvene ter socialne posledice uporabe konoplje. Med kratkoročne posledice uporabe konoplje uvrščajo okrnjen kratkoročni spomin, zaradi katerega se posameznik težje uči in si težje zapomni informacije, slabšo sposobnost presojanja, slabše sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo, vključno z reakcijskim časom, sposobnostjo sledenja liniji ceste in vzdrževanjem pozornosti. »So pa kratkoročne posledice uporabe konoplje vidne tudi v duševnem zdravju, in sicer se lahko pojavijo občutki tesnobnosti, pri uporabi večjih količin konoplje pa lahko nastopita paranoja in psihoza. Med dolgoročne posledice redne uporabe konoplje se uvrščajo še slabša akademska uspešnost (slabši šolski uspeh, slabša dosežena izobrazba, opustitev šolanja), večja verjetnost uporabe drugih prepovedanih drog in razvoj zasvojenosti, večje tveganje za kronični bronhitis in psihotične motnje, še zlasti če so uporabniki v preteklosti že imeli tovrstne težave ali so te težave prisotne v družini. Redna uporaba konoplje lahko poseže tudi v razvoj možganov,« so našteli.
Tudi kokain in gobice
Slovenski mladostniki po poročanju NIJZ posegajo tudi po drugih prepovedanih drogah, sicer v manjšem deležu. Po raziskavi HBSC iz leta 2018 je okoli štiri odstotke 17-letnikov že kdaj v življenju uporabilo ekstazi, zdravila, gobice, kokain, amfetamine in hlapila. Nekaj manj kot tri odstotke 17-letnikov je uporabilo LSD in manj kot en odstotek 17-letnikov heroin.
Po navedbah NIJZ so na tržišču prisotne tudi tako imenovane nove psihoaktivne snovi, ki jih je v Sloveniji uporabilo dva odstotka 17-letnikov. »Te snovi, imenovane tudi dizajnerske droge, so po delovanju podobne tradicionalnim drogam. Dve največji skupini predstavljajo sintetični kanabinoidi in sintetični katinoni. Prvi posnemajo učinke konoplje oziroma THC, drugi učinke stimulativnih drog (npr. kokaina). Poznano je, da škodljivo delujejo na centralni živčni in srčno-žilni sistem ter dihala, že manjši odmerki pa lahko povzročajo hujše simptome pri uporabniku, tudi s smrtnim izidom,« so opozorili.
Problem je tudi pretirana zloraba alkohola
Prodaja in strežba alkoholnih pijač je sicer pri nas prepovedana mlajšim od 18 let, a kljub zakonski prepovedi mladoletni nimajo težav z dostopom do alkohola. Mladi se z njim pogosto prvič srečajo doma. Mnogi starši so prepričani, da pitje manjših količin alkohola v njihovi prisotnosti zmanjša težnje mladostnika po opijanju in eksperimentiranju z alkoholom. Raziskave pa kažejo ravno nasprotno, opozarja NIJZ. Zanje je še posebej tvegano opijanje, to je pitje večjih količin alkohola ob neki priložnosti. »Opijanju se mnogi mladostniki težko uprejo zaradi vrstniških pritiskov, malo življenjskih izkušenj ter teženj po preizkušanju in tveganju, ki so značilne za obdobje mladostništva. Opijanje lahko vodi v zastrupitve z alkoholom in zaplete, kot so izguba zavesti, bruhanje z nevarnostjo vdihavanja izbruhane vsebine, vnetje želodca, trebušne slinavke ali jeter, motnje srčnega ritma, epileptični napad ... V opitosti je tudi večja nevarnost za nezgode, nasilje ali tvegano spolnost, pa tudi za samomorilno vedenje,« so informacije NIJZ.
V Sloveniji je po raziskavi HBSC iz leta 2018 skoraj vsak tretji 15-letnik prvič poskusil alkohol v starosti 13 let in manj. Vsaj dvakrat v življenju je bil opit vsak četrti 15-letnik in vsak drugi 17-letnik; 14 odstotkov 15-letnikov in 26 odstotkov 17-letnikov pa pije alkoholne pijače vsaj enkrat na teden.
