V zadnjih letih smo priča razcvetu predvsem sončnih elektrarn, saj je potreb po cenejši elektriki vse več, svoje naredijo tudi prisilna elektrifikacija mobilnosti in visoke cene goriv. Fotonapetostni paneli so kot glavni element sončnih elektrarn večinoma nameščeni na strehah, ponekod jih lahko vidimo tudi na terenu ob objektih. A nikakor niso brez hib, velika težava pa nastane, ko jih zajame požar. V zadnjih tednih in mesecih smo imeli tudi pri nas nekaj takih »vročih« primerov. A zakaj sploh prihaja do požarov?
Kakovost je prvo merilo
Namestitev je eden prvih kriterijev pri postavitvi sončnih elektrarn. Kupec bi sicer pričakoval, da se monterji v vsem tem času že dobro spoznajo na svoje delo, a po neuradnih podatkih Elektrotehniške zveze Slovenije in odbora NNELI so pred časom pregledali sto elektrarn in z elektrotehniškega vidika so bile samo štiri ustrezne. Če k temu dodamo še statistiko, da je 50 odstotkov vzrokov za požar v stavbah pripisanih elektriki, potem je požarna problematika sončnih elektrarn več kot upravičena. Sploh ker je vzdrževanje na malih elektrarnah dostikrat zelo slabo ali pa ga sploh ni.
Aleš Jug, predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo, pravi, da lahko požar dejansko nastane na samih panelih ali komponentah, ki so povezane s sončno elektrarno: »Podatki med letoma 2009 in 2019, ki veljajo za Italijo in Francijo, kažejo, da pride na en gigavat, ki ga pridobimo s sončnimi elektrarnami, do 29 požarov letno. Običajno gre za starejše sončne elektrarne. Nevarnost za nastanek požara predstavljajo poškodovani moduli, oksidirani spoji na električnih instalacijah, kabelske povezave in pregrevanje razsmernikov. Problem se pojavi, ko so ob naštetih komponentah sončne elektrarne tudi druge gorljive snovi (ostrešje, strešna kritina ipd.), ki se lahko vžgejo.«
Delujejo kot dimnik
Poleg tega namestitev panelov pospeši razvoj požarov. Odmik med paneli in streho lahko v primeru požara predstavlja tako imenovani dimniški učinek, ki še dvigne temperaturo v požaru in omogoči hitro napredovanje požara.
Značilne napake se sicer pojavljajo takoj ob vgradnji, kar lahko odpravijo še v času garancije ali pri preizkusnem zagonu. »Analize preteklih požarov po svetu kažejo, da do večjih odpovedi zaradi staranja elektrarn prihaja po desetih letih uporabe in pozneje. Analize preteklih požarov so pokazale, da ob staranju elektrarne najpogosteje zagori zaradi električnih oblokov in pregrevanja kot posledice izbora slabših materialov in pomanjkljive izvedbe,« pojasnjuje Aleš Jug.
Ana Jazbinšek iz podjetja Bisol pa pravi, da so solarni moduli običajno izdelani iz ognjevarnih in samougasnih materialov, kot sta steklo in silicij. »V zadnjem času je bilo res nekaj primerov požarov na objektih, ki so imeli nameščene sončne elektrarne. V večini primerov se je izkazalo, da vzrok požara sploh ni bila sončna elektrarna. Res pa je, da je tudi sončna elektrarna potencialno lahko vzrok za požar. Dejansko v polovici primerov požarov le tega zakrivi okvara ene od električnih komponent sončne elektrarne, kot vzroki sledijo vžig izolatorjev, priključkov ali inverterjev,« pravi Ana Jazbinšek.
Paneli sami po sebi sicer slabše gorijo, razen starejših, ki vsebuje plastične materiale, se pa za njihovo pritrditev pogosto uporablja aluminij. Ta pri visokih temperaturah gori, kaplja in ob gašenju z vodo eksplozivno zgoreva. »Gasilci ob gašenju pogosto opažajo poškodovanje zaščitne obleke. Nanje namreč med gašenjem kaplja tekoč aluminij. Paneli so tudi sicer ovira pri gašenju požara. Ker streho prekrijejo, je tako postopek odpiranja strehe otežen in pogosto nemogoč. In tudi izključeni ostajajo pod napetostjo, kar predstavlja tveganje za gasilce. To je eden glavnih dejavnikov, zakaj so ti požari tako nevarni,« razlaga Aleš Jug.
Oba strokovnjaka poudarjata, da je redno vzdrževanje sončne elektrarne ključno za ohranjanje požarne varnosti. Od čiščenje listov in umazanije s panelov ter pregledovanja električnih komponent do termalne kontrole in podobno. In tudi samo vzdrževanje mora biti opravljeno na profesionalen in pazljiv način. Pri elektrarnah, ki so nameščene na tleh, se pogosto zgodi, da so med košnjo trave kabli poškodovani.
Pazite na balkonske panele
V zadnjem času so postale priljubljene tudi balkonske sončne elektrarne. Kot pravi Aleš Jug, gre za sisteme, ki jih uporabniki v stanovanjih nameščajo sami, brez strokovnega nadzora. »Tudi tu so mogoče odpovedi in s tem požarna tveganja. Ob novih sončnih elektrarnah se pogosto pojavljajo tudi baterijski zalogovniki energije. Gre za sveženj litij-ionskih baterij, ki služi za hrambo energije, ki jo čez dan pridobi sončna elektrarna.« Tovrstne baterije pa so gorljive. Predvsem baterije slabše kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju zagorijo. Li-ionska baterija se lahko vžge samodejno brez zunanjega vira vžiga, pri tem zgoreva zelo intenzivno, dolgo oddaja veliko toplote in lahko tudi eksplodira.
Ni nevaren le požar
Dodaten problem pri namestitvi panelov je tudi njihova dodatna teža na strehi, saj strehe kljub temu, da so v osnovi lahke, pogosto ne zmorejo nositi dodatne teže, ker pri konstrukciji ostrešja ni bilo predvideno, da se bo na streho še kaj namestilo. Gasilci zato opažajo vse več intervencij prav zaradi mehansko poškodovanih streh, ob močnejših vetrovih pa lahko tudi zgrmijo s strehe ali streho mehansko poškodujejo.
