Lani jeseni je v javnosti odmeval upor zdravnikov radiologov v Splošni bolnišnici Celje. Te so zalotili, da so goljufali pri pisanju izvidov, zaradi česar so začasno ostali brez donosnih podjemnih pogodb. Sporu so sledile več mesecev dolge zamude pri pisanju izvidov. Zdaj se zgodba očitno ponavlja.
Na nas se je namreč obrnil bralec, ki so mu letos poleti operirali tumor na hipofizi. Sredi avgusta je v celjski bolnišnici opravil slikanje glave z magnetno resonanco, toda po več kot mesecu dni čakanja izvida ni dobil. »Ob klicu na oddelek so mi malomarno odvrnili, da nekateri pacienti na izvid čakajo že od junija in da tudi mojega kaj kmalu ne bo,« nam je zaupal. To je v nasprotju z zakonom, po katerem bi moral pacient prejeti izvid najpozneje v sedmih dneh po opravljeni zdravstveni storitvi.
Za pomoč se je zato obrnil na zastopnico pacientovih pravic. Ta mu je dejala, »da se žal na izvide v Splošni bolnišnici Celje res predolgo čaka in da bo posredovala pri pristojnih«. Očitno je bila uspešna. Že takoj naslednji dan je bralec prejel izvid, pa čeprav so mu zatrjevali, da nimajo prostega zdravnika. »Po prejemu izvida zamude ni utemeljil nihče. Žalostno je, da se moramo pacienti posluževati takšnih ekstremnih prijemov. Hkrati pa se sprašujem, koliko preostalih pacientov je v nemilosti celjskega bolnišničnega sistema,« je poudaril.
Da se soočajo z zamudami pri opravljanju diagnostičnih storitev, priznavajo tudi v celjski bolnišnici, vendar zagotavljajo, da razmere niso tako kritične. Poudarjajo, da skušajo najprej poskrbeti za najbolj nujne paciente. Drugi bodo morali počakati.
Celjska bolnišnica: Odšlo je sedem zdravnikov radiologov
»Radiološki oddelek naše bolnišnice se spopada s zahtevno kadrovsko situacijo, saj je pogodbo o zaposlitvi v tem letu odpovedalo sedem zdravnikov specialistov radiologije, od katerih sta bila dva zaposlena za polni delovni čas, pet pa za krajši delovni čas,« so nam pojasnili v bolnišnici, ki jo vodi Dragan Kovačić.
»Zaradi odpovedi so se začeli večati zaostanki pri izdaji izvidov opravljenih radioloških storitev. V bolnišnici smo takoj pristopili k reševanju nastale problematike. Na eni strani smo začeli aktivno iskati nove sodelavce ter zunanje sodelavce, ki so bili pri nas pripravljeni opravljati dodatno delo, na drugi strani pa smo reorganizirali delo na oddelku ter zaustavili del programa, namenjenega skrajševanju čakalnih dob. S temi ukrepi smo postopno začeli skrajševati zaostanke pri izdaji izvidov opravljenih preiskav ter preprečili preobremenjenost zaposlenih na oddelku,« so poudarili v celjski bolnišnici.
»S pomočjo zunanjih sodelavcev (pogodbo o sodelovanju imamo sklenjeno z 12 zunanjimi sodelavci) ter z veliko angažiranostjo naših radiologov smo zaostanke pri pisanju izvidov pomembno skrajšali. Na področju CT preiskav izvide že dva meseca izdajamo tekoče, za MRI trenutno izdajamo izvide za preiskave narejene po 20. septembru 2023. Nekaj zaostankov nam je ostalo le še na področju RTG diagnostike skeleta, saj na tem področju naredimo zelo veliko preiskav, tudi 200 dnevno,« so dodali. Urgentne zadeve na tem področju rešujejo s triažo nenapisanih izvedenih storitev, ki jo dnevno še vedno izvajajo tako po stopnji nujnosti kot po diagnozi in potrebah pacientov, ki izvid potrebujejo za nadaljnjo obravnavo.
Odstavili predstojnika z rekordnimi popoldanskimi prihodki
Toda njihovi pacienti so že bili v podobnem položaju. Kot smo razkrili, so v Celju lani jeseni radiologe zalotili pri izplačevanju previsokih honorarjev. Ti so del dodatnega dela, ki ga uradno opravljajo popoldan, v resnici opravili v rednem delovnem času. To pomeni, da so bili dvakrat plačani za isto delo.
Iz internega poročila je bilo razvidno, da so skoraj vsako drugo odčitavanje magnetne resonance, računalniške tomografije in ultrazvoka, za katero so bili dodatno plačani prek podjemne pogodbe, v resnici opravili med rednim delovnim časom.
Afera je s položaja odnesla predstojnika Dušana Ačkuna, ki tega početja svojih podrejenih ni opazil. Takrat smo poročali, da je tudi sam prek podjemne pogodbe je delal za bolnišnico v Slovenj Gradcu in v letu 2021 ob redni službi prejel še 100.000 evrov neto. Istočasno je za celjsko bolnišnico prek podjemne pogodbe delal predstojnik radiologije v Slovenj Gradcu Miran Jeromel. Šlo je torej za navzkrižno omogočanje dodatnega zaslužka.
Kmalu po odstavitvi je Ačkun zapustil celjsko bolnišnico. Odšel je v zasebni diagnostični center Medilab iz Ljubljane, za katerega je že prej na veliko odčitaval izvide. Namesto Ačkuna so v Celju za predstojnico radiologije imenovali Anito Dobrovolec, ki tudi sama dela za druge javne in zasebne ustanove.
V Celju gasijo požare, zasebni centri pa cvetijo
Dogajanje v Celju dodatno zaostruje dejstvo, da povpraševanje oziroma potrebe po diagnostičnih storitvah strmo rastejo. V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je število opravljenih magnetnih resonanc zvišalo za 20 odstotkov, računalniških tomografij pa za 13 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Čeprav tudi javne bolnišnice kupujejo nove aparate in poskušajo k sebi privabiti nove zdravnike radiologe, jim to ne gre prav dobro od rok. Uspešnejši so zasebni diagnostični centri. Radiologom se namreč mnogo bolj splača, če so redno zaposleni v javnem sektorju, zraven pa delajo po pogodbah za zasebnike. Tam so plačani po učinku, zaradi česar je njihova storilnost pričakovano višja. Glede na dogajanje v Celju pa ni izključeno, da del dodatnih storitev opravijo kar med rednim delovnim časom v javnih zdravstvenih zavodih.
Selitev radiologov v zasebne centre se pozna tudi na njihovih poslovnih rezultatih. Tako je Diagnostični radiološki center na Ptuju, ki je že dvakrat zamenjal lastnika, v lanskem letu ustvaril osem milijonov evrov prihodkov in kar tri milijone evrov čistega dobička. Letos je od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejel 25 odstotkov več denarja. Podobne rezultate dosega Medilab, za katerega dela Ačkun.
Povsem drugače je v celjski bolnišnici. Tam je bilo oktobra 2022 21 zdravnikov specialistov, ki so opravljali preiskave z magnetno resonanco in računalniško tomografijo. Avgusta letos jih je bilo že 25. Toda ti so pod črto naredili manj. Po podatkih ZZZS so v obdobju od aprila do avgusta letos opravili desetino manj magnetnih resonanc kot v enakem obdobju lani. Najslabše je bilo julija, ko je prišlo do več kot 50-odstotnega izpada. To je verjetno tudi razlog za zamudo pri našem bralcu.
