Otroška psihologinja je tudi ena najbolj prepoznavnih slovenskih voditeljic – in ena redkih znanih osebnosti, ki ji večdesetletne kariere v medijih ni zaznamoval niti en škandal. Nas pa posebej veseli, da ji je močno blizu tudi ezoterika; pogovor z njo je pravi užitek, kot magični potop v njene globine.
In še pomembna Lorellina značilnost – je ena največjih modnih strokovnjakinj, ki izbire oblačil in celotnega videza nikoli ne prepušča naključju. Siceršnji običajno svetli podobi tokrat ni sledila, temveč se je tik pred nočjo čarovnic uredila času najbolj primerno, kar se da. In o čarovništvu tudi spregovorila.
Kako si razlagate ezoteriko in mejne tematike?
Od nekdaj sem bila zelo pozorna na vse stvari, ki so povezane z ezoteriko in nevidnim svetom. Že kot mala punčka sem se igrala v gozdu, ki smo ga imeli za hišo, iskala posebna drevesa in z domišljijo pričarala svet vil, čarovnic in magije. Ure in ure sem na svojem oknu sedela pod luno in jo gledala, kot bi pričakovala, da bi začela govoriti z mano. Z leti so se ti občutki le še okrepili, prav tako moja radovednost, brala sem ogromno literature na temo čarovnic in tega, kdo so bile te ženske v preteklosti. Predvsem zdravilke in pa ženske, tesno povezane z naravo. Gre torej za vedo, ki smo jo do danes skoraj v celoti izgubile, kar je res škoda. Zdi se mi, da smo ženske izredno povezane in vse del istega kroga, iste verige, vsaka izmed nas je pomemben člen in tega ne smemo pozabiti. Morda je bilo vprašanje, ali sem čarovnica – odgovor je da.
Močno občutite energije okoli sebe?
Zelo in prav v tem trenutku smo na pragu samhaina. Moram reči, da je to najlepši trenutek v letu, ko postanejo energije zelo močne in meja med svetovoma izjemno tanka. Na eni strani smo mi, tukaj in zdaj, ter vidni svet, na drugi strani je vse tisto, kar je nevidno, ljudje, ki so odšli, celo naša preteklost in kup vibracij, ki jih ne vidimo, jih pa lahko začutimo. Mislim, da ta svet neprestano komunicira z nami, a si ne vzamemo dovolj časa, da bi ga poslušali. Energije so zelo divje, povezane tudi s tem, kar se dogaja okoli nas, a ni vse slabo, kaj je tudi zelo pozitivno, saj je sprememba vsake toliko časa na moč potrebna.
Občutite prehod človeštva iz 3. v 5. dimenzijo, ki se trenutno dogaja?
Zelo. Odkar smo na Zemlji, ni bilo nikoli tako. Čas velikih sprememb, spoznanja in čistke je tisti, ki nas zdaj bega. Vedno pravim, da je videti, kot da bi nevidna sila vzela ogromno Noetovo barko in začela selekcijo: vsi ne bomo stopili gor, a ne zato, ker ni prostora, temveč zato, ker vseh ne zanima. In tukaj bo velika razlika med življenjem in životarjenjem, svetlobo vedno ali svetlobo le podnevi. Skratka: prihajajo velike selekcije in vsi ne bomo pripravljeni, a nič za to. Na svetu je bilo vedno veliko prostora za ogromno ljudi, težava je samo v tem, kako bomo živeli.
Prepoznate pri sebi, kdaj ste energijsko prazni – in kako? Kaj vas najbolj izčrpava? Se znate napolniti, ko vaša telo in duša potrebujeta energijo?
Najbolj me izčrpa delo, ker imam žal okoli sebe tudi ljudi, ki so energetsko zelo drugačni oziroma na frekvencah, ki ne vibrirajo visoko. Ker ne morem oditi, je potem tako, da lahko postanem zelo utrujena. Dobro je sicer to, da v trenutku zaznam tako stanje in takoj ukrepam; imam rituale, ki zelo dobro delujejo, od meditacije do pisanja dnevnika, ki ni prav tradicionalen dnevnik: zabeležim besede, ki sedijo na duši, in četudi na prvo žogo nimajo velikega pomena, jih potem interpretiram in postane slika popolna. Kurim bilke, smole, palo santo (sveti les, op. p.), vse, kar me pomirja, delam s kristali, runami, kartami, tega je res veliko. Gre prav za svet, ki ga težko deliš z drugimi, ker to ni njegov namen: namen je, da te pelje globoko vase in ti omogoča, da se bolje spoznaš.
Kako za dobre energije poskrbite v svojem domu?
Imam kar nekaj magičnih kadil in zanimivo je, da kadar je treba čistiti, gorijo, kadar je vse na svojem mestu, pa ne. Zelo si pomagam s svečami, vsaka barva ima svoj namen, a še vedno imam najraje belo, črno in vijoličasto, tu in tam zeleno za obilje, namreč jasno je, da si vsi želimo dobro živeti, brez finančnih težav. V gozdu nabiram bilke in jih potem raztrgam na male koščke, dodam zdrobljene kristale, sol, naravno smolo. Ko se v stanovanju dvigne magičen vonj, postane vse drugačno. Zanimivo, kako so tudi vonjave za nas zelo pomembne.
Ste že kdaj obiskali astrologa ali terapevta, ki se ukvarja z napovedovanjem prihodnosti? Ali pa kakšnega duhovnega terapevta, bralca dušnih ali akaških zapisov, numerologa ...?
Imela sem kar nekaj tovrstnih gostov v oddaji; najprej v Vrtu sanj, ki ga vodim na TV Koper – Capodistria, potem še v Sobotnem popoldnevu. Prav v Kopru sem spoznala čudovite goste iz Italije, med katerimi je bila tudi numerologinja, čisto očarana nad mojo hčerko, ki je, mimogrede, zelo posebna v smislu zaznavanja energij. Pripravili so mi tudi astrološko karto in bilo je res fascinantno ... Drugače pa imam doma toliko kart, da poiščem odgovore, umiritev ali preprosto pot kar sama in včasih mi celo zmanjkuje časa, ker vedno tudi kakšna prijateljica potrebuje pomoč, in takrat verjamem, da ima to prednost.
Kaj pa vpogled v vašo preteklost – ste to izkusili, morda veste, kaj ste bili v preteklem življenju?
Kadar meditiram, se vedno vidim v gozdu in na poti do gradu, s čudnim občutkom, da moram priti do destinacije, a ne bo enostavno. Povedali so mi, da sem imela zelo razburkano preteklo življenje, bila sem ujetnica moškega, ki me ni nikoli spustil, hkrati pa bojevnica in neukrotljiva. To me je po svoje kar šokiralo, a so določene lastnosti mojega karakterja take: nedvomno sem bojevnica in po svoje zelo trmasta takrat, ko želim priti do cilja. Vedno najdem pot, če zaprejo vrata, grem skozi okno, in če zaprejo okno, naredim galerijo v zemlji. Včasih tudi z glavo v zid, to je denimo lastnost, na kateri intenzivno delam.
Se pa v tem življenju ne obremenjujem s tem, kar je bilo, ker nas preteklost ne definira; mi smo ta trenutek, tukaj in zdaj, vse ostalo je meglica. Zdi se mi čudovito, da imamo na voljo toliko različnih življenj, in vsako je čarobno, četudi težavno. Vedno so vzponi in padci, a pomembno je, da gremo naprej in sprejmemo lekcijo. Sama sem imela neskončno lekcij in povem vam, res sem se naučila veliko.
Imate kakšen amulet?
Imam, seveda. V torbici imam kar nekaj kamnov, ki me vedno spremljajo. Ametist, lunin kamen, tigrovo oko, potem kovanec z DA ali NE, nihalo z lapisom za mojo problematično grleno čakro (mnogokrat izgubim glas in potem delam prav na čakri grla zato, da si ga povrnem; zanimivo je, da nihalo deluje tam, kjer tablete odpovejo). Imam tudi dva zelo ljuba amuleta iz Amerike, ki sta morda najmočnejša od vseh. Vem, ja, moja torbica je res težka, a sem se navadila.
Ste konkretno doživeli izkušnjo, ki ste si jo prevedli kot dokaz, da nad nami obstaja nekaj, česar ne poznamo, a vseeno je?
Delila bom zelo zanimivo zgodbo, ki se mi je zgodila prav v moji hiši v gozdu, kjer sem najbolj v miru sama s sabo, in je to tudi moj najljubši kraj. V meditaciji sem se pogovarjala z vesoljem in ga prosila za znamenje. Vem, da so živali v tem smislu zelo pomembne, zato sem zaprosila za pikapolonico. Če bi jo videla, bi bil to znak, da je vesolje z mano. No, od tistega trenutka so bile pikapolonice povsod, bilo jih je po 40 naenkrat v spalnici in sploh nisem mogla verjeti. Nekaj tednov nazaj sem spet prosila za znak in si zamislila kačjega pastirja. Uganite? Sedela sem na terasi in je čudovito moder, velik kačji pastir prišel do mene ... ostal je kar nekaj časa in odšel. Prav pri hiši sem prejšnji mesec opazila lisico: ostala je tri ure na sedežni garnituri, kot bi bila domača žival. Parkrat je prišla nazaj, zato verjamem, da je moj totem in ima svoje sporočilo: lisica te opozarja na ljudi, na tiste, ki niso to, kar misliš, da so. Povem vam, prišla je v pravem trenutku, in seveda vem, pred kom me je svarila.
Kako vaše delo z različnimi voditeljskimi vlogami in različnimi tematikami vpliva na vašega duha?
Včasih je zelo težko, a kot ste rekli, je le delo, in tako ga tudi jemljem. Najbolj sem srečna takrat, ko pišem svoje stvari in ustvarjam vsebine, ki so mi ljube. Zadnje čase je denimo estetika vse bolj povezana s psihologijo, kar se mi zdi super, ker sem po izobrazbi psihologinja, in končno je napočil čas, da vse to pride na plan. Ko pridem domov, zaprem vrata in ne maram sprejemati klicev na temo službe, sploh če ljudje tarnajo, namreč potem včasih poslušam cele monologe in pomislim, da je škoda časa. Zdaj znam prekiniti, čeprav je bila ta pot res dolga, ker sem vzgojena v slogu prijaznosti in včasih to prijaznost previsoko plačam. Vseeno se mi zdi super, da človek sebe postavi na prvo mesto in poskrbi za lastno srečo, mir in ravnovesje.
Kaj ste po horoskopu in ali vas nebesno znamenje dobro opiše?
Rak. Ne bi mogla biti bolj rakica od tega, kar sem. Podznak pa je škorpijon in to me drži zelo prizemljeno, kot sem že povedala, tudi bojevnico in marsikdaj zelo pogumno. V sebi pa ostajam rak, imam svojo skalo, tam živim sama zato, ker sem tako najbolj varna. Tisti, ki so mi blizu, to vedo in spoštujejo, ker so področja življenja, ki so res samo moja in jih ne delim. Potrebujem varnost in mir zato, da dobro delujem.
Verjamete, da ste rojeni pod srečno zvezdo? Ali je uspeh v življenju, zasebno in poslovno, po vašem mnenju le odraz osebnega dela in truda?
Mislim, da je tukaj kup stvari, ki so vplivale name. Vzgoja staršev, potovanja in različna okolja, notranja duhovna dimenzija, radovednost, dejstvo, da se celo življenje učimo in zato nismo nikoli najboljši. Žal sem obkrožena z ljudmi, ki so prepričani, da so popolni in hkrati nad vsemi; v resnici gre samo za nečimrnost in egocentrizem, kar je najbrž tudi plod današnje družbe. Sama sem delala veliko predvsem na sebi, tukaj mi je zelo pomagala psihologija, da sem sebe bolje razumela in hkrati tudi druge. Vedno imam občutek, da potujem do dna duše in raziskujem do onemoglosti zato, ker je »vedno še nekaj«. To se dolgoročno pozna, nedvomno. Marsikdaj sem pomislila, da so moje korenine zelo globoke, in veter me prepogne vsak dan znova, a me ne zlomi. V tem je modrost: da sklepaš kompromis med tem, kar si, in ambientom, v katerem živiš.
Verjamete v angele?
Seveda. Več jih imam ob sebi in se z njimi pogovarjam, zdaj brez strahu. Jih tudi prosim za pomoč, da mi pokažejo pot, če ni takoj vidna. Všeč mi je, da nisem sama.
V kaj pa najbolj zaupate – verujete?
Res vase. Sem sama sebi najboljša prijateljica in všeč mi je biti nežna do sebe. Zanimivo, ker pozabimo nase, vmes pa se ukvarjamo s celim svetom. Ljudje pridejo in gredo, ti pa si tisti, ki bo vedno tukaj, zato si tudi zaslužiš največ pozornosti, ljubezni in nežnosti. Po sebi ne hodim več, kot bi bila tank, samo po prstih in zelo potiho.
