»Vlada je to odločitev sprejela kljub temu, da je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v dopisu v začetku letošnjega oktobra ugotovilo, da za izdajo dovoljenja še ni podlage, in kljub utemeljenemu sumu, da je bil vsaj del dokumentacije Lesonita o vplivu tovarne na okolje prirejen naročniku,« so na nedopustno ravnanje vlade opozorili v civilni iniciativi (CI) Eko Bistrc, v katero so se povezali prebivalci, ki živijo v neposredni bližini tovarne in že več let opozarjajo na izpuste škodljivih snovi in delcev lesnega prahu ter smrad in hrup, ki se širita iz tovarne.
»Če se samo spomnimo, kaj vse je ta vlada obljubljala, kar se tiče okolja in zdravja ljudi, in kako všečne odgovore je ta ista politika dajala, danes pa doživimo ta dopis, da je treba izdati okoljevarstveno dovoljenje tovarni, ki je po podatkih Arsa največji onesnaževalec s formaldehidom v državi. Obenem pa vlada ne poskrbi za zakonodajo, s katero bi ta dokazano rakotvorna snov imela sploh opredeljene mejne vrednosti,« je zgrožen tudi Uroš Macerl iz Eko kroga, ki skupaj s 23 člani CI Eko Bistrc sodeluje kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) tovarni Lesonit za obratovanje naprave, ki lahko povzroči onesnaževanje večjega obsega. Z naložbo želi lesno-kemična tovarna v lasti italijanske korporacije Fantoni za 30 odstotkov povečati proizvodnjo vlaknenih plošč.
»Na koga lahko mi kot državljani sploh še računamo? Namesto da bi vlada ščitila interese državljanov, ščiti interese kapitala,« je razočarana predstavnica CI Eko Bistrc Mojca Mejak.
Ugotavljanje dejanskega stanja terja svoj čas
Po dobrih dveh letih, odkar je Lesonit začel postopek pridobivanja OVD, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo lesno-kemični tovarni dovoljenja še vedno ni izdalo. Ker so po mnenju Lesonita na ministrstvu s tem prekoračili instrukcijski rok (ta je dva meseca, odkar so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo soglasja), so se 19. septembra pritožili na vlado, ta pa je 2. oktobra ministrstvu z dopisom, pod katerega je podpisana generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl, naložila, da je »treba okoljevarstveno dovoljenje izdati do konca oktobra 2023«.
Na ministrstvu so v odgovoru vladi pojasnili, da se je izdaja OVD zavlekla zaradi zahtevnosti in obsežnosti zadeve, saj morajo tako Lesonitu kot vsem stranskim udeležencem v postopku – nevladnima organizacijama Eko krog in Alpe Adria Green, Občini Ilirska Bistrica in njenim 23 občanom – zagotoviti možnost, da se do navedb opredelijo. Kot so še zapisali, je ministrstvo trenutno »v fazi oblikovanja osnutka odločbe, v kateri se mora opredeliti do vseh navedb in izpostavljenih dejstev stranskih udeležencev in stranke ter ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, kar vsekakor terja svoj čas«.
Lesonit so z dopisom 6. oktobra pozvali, naj v roku 15 dni od prejema poziva predloži dokaze in izjavo glede merilnih mest za izvajanje monitoringa določenih izpustov in določitve strožjih mejnih vrednosti emisij snovi v zrak ter predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal. Če vloge ne bodo pravočasno dopolnili, bo ministrstvo, kot navajajo, »postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja nadaljevalo in odločilo na podlagi razpoložljive dokumentacije, ki pa ne zadostuje za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja«. Ali je Lesonit zahtevano dokumentacijo tudi dostavil, za zdaj ni znano.
Vlada zanika pritisk na odločevalce
Pozno popoldne so se odzvali tudi z vladnega urada za komuniciranje, kjer so navodilo vlade o izdaji dovoljenja, ki je sicer iz dokumentacije jasno razvidno, zanikali. Kot navajajo, je vlada kot organ druge stopnje zgolj »podaljšala rok za odločanje do 30. oktobra 2023«, te odločitve pa »ne razume kot pritisk na upravni organ prve stopnje«.
»Gre za čuden presedan. Razumeli bi, če bi napisali, da mora biti do določenega datuma izdana odločba, ki seveda ne prejudicira izida. V tem primeru pa vlada konkretno nalaga ministrstvu, da mora biti OVD Lesonitu izdano v določenem roku,« je nad ravnanjem vlade začuden tudi ilirskobistriški župan Gregor Kovačič, ki od vlade pričakuje pojasnilo.
Prirejena študija o hrupu?
Občina je v prvi polovici letošnjega leta naročila tudi revizijo Lesonitove dokumentacije o meritvah hrupa, ki jo je opravil sodni izvedenec za hrup. »Ugotovil je toliko odstopanj in napak, da se ob vsem skupaj poraja upravičen dvom, da je bila študija prirejena v prid Lesonitu,« so izpostavili v civilni iniciativi, kjer se jim zato poraja sum, da so tudi drugi dokumenti glede emisij in prašnih delcev prirejeni v prid naročniku – tovarni Lesonit.
Spomnili so še, da je na zakonodajne težave s hrupom pred nekaj dnevi opozoril tudi varuh človekovih pravic in pozval ministrstvo, da mora spoštovati odločitev ustavnega sodišča ter spremeniti uredbo o mejnih vrednostih hrupa. Odločeni so vztrajati in nasprotovati temu, da se Lesonitu gleda skozi prste.
