»Zakaj? Zato, da ohranimo svobodo in zasebnost, ker če gremo v popolno digitalizacijo, nas lahko nekdo, ki ima digitalni sistem v oblasti, nadzira ves čas. Nismo proti plačevanju z bančnimi karticami niti proti digitalnemu evru, prizadevamo pa si za to, da ostane tudi gotovina kot plačilno sredstvo,« je za Primorske novice povedal Ivan Jurgec, predstavnik združenja Povezani smo in pobudnik, ki je na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi vložil pobudo za spremembo Ustave Republike Slovenije.
Kot piše v obrazložitvi predlaganih sprememb, obstajajo glede na posamezne izjave vplivnih oseb iz sveta bančništva in politike razlogi za sum oziroma velika verjetnost, da se želi z uvedbo digitalnega denarja v nadaljevanju pridobiti popoln nadzor nad denarjem, s tem pa bi imela centralna banka oziroma vlade držav tudi popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bodo določali njegovo uporabo.
Gotovina zagotavlja svobodo in zasebnost
Šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov se konča v ponedeljek, 30. oktobra. Prostovoljci jih zbirajo pred vsemi večjimi upravnimi enotami v državi in na nekaterih drugih točkam, z digitalnim podpisom pa je mogoče to opraviti tudi na spletni strani E-uprave.
V skladu s pobudo Jurgec državnemu zboru predlaga, da se v ustavo vpiše nov, 50.a člen (pravica do uporabe gotovine), ki pravi, da je na območju Republike Slovenije gotovina zakonito plačilno sredstvo in da ima vsakdo pravico, da plačila za nakup blaga ali opravljene storitve opravi z gotovino kot zakonitim plačilnim sredstvom, pa tudi, da je zagotovljena pravica do gotovinskega poslovanja v bankah ali podružnicah tujih bank. Med pomembnimi funkcijami in prednostmi gotovine je v pobudi izpostavljeno, da zagotavlja svobodo, avtonomijo in zasebnost, je vključujoča, hitra in varna.
Kje si in kaj kupuješ, je tvoja stvar
»Rad bi poudaril, da do zdaj noben politik, nobena stranka, nihče od njih se ni odzval v zvezi s to pobudo, čeprav smo jih pozvali k temu. To ignorirajo,« je povedal Jurgec med pogovorom.
»Covidne razmere so plačevanje s plačilnimi karticami močno pospešile. Zdaj so covidni ukrepi ukinjeni, marsikje pa še vedno ostajajo samo brezgotovinski nakupi, čeprav to ni v skladu z zakonodajo. Banke zapirajo poslovalnice, ukinjajo nekatere bankomate. Tako denar postaja vse bolj programiran in manipuliran,« med drugim piše v pobudi. Eden glavnih argumentov proti brezgotovinski družbi pa je, da bi se v vsakem trenutku vedelo, kje je nekdo in za kakšne potrebe troši svoj denar.
Na Slovaškem je bila gotovina kot zakonito plačilno sredstvo že vpisana v ustavo, na Floridi v ZDA pa so prepovedali uporabo digitalnega denarja. Kot je povedal Jurgec, se tudi v Avstriji izvajajo aktivnosti za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
Ni bojazni za gotovino
Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je enotna evropska valuta evro urejena v predpisih EU, v prvi vrsti v pogodbi o delovanju EU. »Ta določa, da so samo bankovci, ki jih izdajajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke, zakonito plačilno sredstvo v EU," so navedli in pojasnili, da evropska uredba o uvedbi evra določa, da so evrski bankovci in kovanci edini, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v sodelujočih državah članicah.
Skladno s predpisi EU tudi slovenski zakon o uvedbi evra določa, da se v državi kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo izključno evrski bankovci in kovanci. »To pomeni, da je potrošnikom zagotovljena splošna pravica, da plačilo izvedejo z evrsko gotovino, za razliko od negotovinskih oblik plačevanja, za katere take splošne obveznosti ni, razen, ko je predpisana s področnimi zakoni,« so poudarili.
Na ministrstvu zato mirijo, da je kljub digitalnemu napredku skrb za uporabo gotovine v prihodnosti odveč. Kot so spomnili, je Evropska komisija junija letos s ciljem ohranitve možnosti gotovinskega plačevanja v okviru paketa zakonodajnih predlogov, povezanega s preučevanjem možnosti uvedbe t. i. digitalnega evra, objavila tudi predlog evropske uredbe o evrskih bankovcih in evrskih kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu.
Omenjena uredba po njihovih navedbah jasno določa pravila, na podlagi katerih bo tudi v prihodnje zagotovljen dostop do gotovine in obveznost njenega sprejemanja, tudi v primeru dejanske uvedbe digitalnega evra. »Ta bi v tem primeru predstavljal le dodatno obliko enotne valute evro,« so podčrtali.
»Na ministrstvu za finance ne dajemo prednosti nobeni obliki plačevanja, temveč odločitev o njihovi uporabi prepuščamo trgu. Pomembno pa je, da imajo ljudje možnost izbire, zato znova poudarjamo, da uporaba gotovine ni ogrožena,« so še zapisali v odziv na pobudo združenja, ki želi z zapisom pravice do uporabe gotovine v ustavo preprečiti "digitalno suženjstvo" ter ohraniti anonimnost in zasebnost plačevanja.
