V noči na petek bo namreč ob približevanju atlantske vremenske motnje nad severno Italijo in severnim Jadranom nastalo »samostojno in globoko ciklonsko območje, ki se bo v petek zjutraj pomikalo prek Slovenije proti severovzhodu,« so pojasnili ter dodali, da lahko pri nas predvsem v drugem delu noči na petek in v petek zjutraj pričakujemo »zelo burne vremenske procese.« Močno se bo okrepil jugozahodni veter, zajelo pa nas bo tudi intenzivno deževje z nalivi. Na nadmorski višini 1500 metrov je mogoče pričakovati veter s hitrostjo 100 kilometrov na uro, zaradi »turbulence, ki jo povzroča orografija, pa lahko podobne največje hitrosti pričakujemo tudi ponekod po dolinah.«
Najhuje po polnoči
Že v prvem delu noči se bo krepilo deževje, ki bo sprva še razmeroma enakomerno. Verjetnost močnih nalivov se bo povečala predvsem v petkovem jutru. »Skupaj lahko v dobrih 12 urah v hribovitem svetu pade od 60 do 140 l/m^2, na bolj ravninskem vzhodu države pa večinoma od 20 do 50 l/m2,« so napovedali meteorologi, ki na Obali poleg vetra in dežja pričakujejo veliko vzvalovanost in visoko plimovanje morja. Dopoldne bo morje lahko naraslo kar okoli 50 centimetrov nad obalno črto.
Na novinarski konferenci je bil prisoten tudi poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, ki je napovedal izdajo odredbe za dvig pripravljenost celotnega sistema. Vključili bodo tudi določeno število pripadnikov Slovenske vojske. Obenem je občine pozval, naj opazujejo plazove, ki že ogrožajo pomembno infrastrukturo in objekte, po potrebi pa naj sprožijo alarmni sistem.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil Branko Gregorčič z Arsa, v prvem delu noči, nekje do polnoči, ne pričakujejo ekstremnih nalivov, a se bodo nato razmere hitro poslabšale. Pojavljale se bodo tudi »nevihte z nalivi, ki lahko vztrajajo tudi nekaj ur.« Po njegovih navedbah največ težav pričakujejo predvsem v predgorju Julijskih Alp, a pozneje v pasu preko Škofjeloškega hribovja tudi proti Kamniško-Savinjskim Alpam, torej na območju, ki so ga prizadele avgustovske poplave. »Želimo poudariti, da bo šlo za kar intenziven vremenski dogodek,« je poudaril ter dodal, da pa se bo vreme že sredi dneva hitro umirilo, popoldne pa bo marsikje že posijalo sonce. Gregorčič se sicer izpostavil še, da je okoli tega, koliko padavin bo padlo na katerem območju, veliko negotovosti, pri čemer je z vidika ogroženosti pomembno predvsem, v kako kratkem časovnem obdobju zapade.
Zaradi pričakovanega intenzivnega vremenskega dogajanja so na Arsu razglasili visoko stopnjo vremenskih opozoril, ki jih bodo po regijah sproti prilagajali dogodkom na terenu. Trenutno za petek za dele Slovenije velja rdeče opozorilo.
Svarilo pred poplavljanjem rek
Na Arsu so še pojasnili, da bodo reke ponoči najprej na zahodu, nato tudi drugod po državi, začele močno naraščati. Predvsem »manjše reke na zahodu, severu in v osrednji Sloveniji ter v porečju Kolpe bodo poplavljale.« Ob močnih krajevnih nalivih je verjetno tudi poplavljanje zaledne in padavinske vode. Večja verjetnost za poplavljanje rek bo na Vipavskem in Gorenjskem. Nekatere reke in hudourniški vodotoki lahko poplavijo tudi v večjem obsegu. Drugod po državi lahko pride do razlivanj na območju pogostih poplav, so še opozorili.
Andrej Golob z Arsa je opozoril, da je namočenost tal po Sloveniji že velika, torkove izdatne padavine so razmere še poslabšale. Vode bodo po njegovih navedbah površinsko odtekale hitro in bodo prav tako hitro polnile reke. Prebivalce je pozval, naj še danes poskrbijo za samozaščitne ukrepe, kot so umik vozil in vrednejših predmetov. Obenem naj upoštevajo vsa navodila pristojnih služb. Med območji je Golob izpostavil porečje Vipave, Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, Škofjeloškega hribovja in Kamniško-Savinskih Alp.
Neža Kodre z Direkcije za vode je glede stanja na vodotokih pojasnila, da še vedno potekajo izredni ukrepi za pretočnost strug in sanacijo. Težko mehanizacijo bodo nato v popoldanskih urah umaknili, ekipe pa bodo v pripravljenosti. K umiku mehanizacije in raznih materialov je pozvala tudi državljane. Sicer pa je po njenih navedbah trenutno na terenu več kot 200 ekip oziroma več kot 1200 delavcev. Direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec pa je opozoril, da je morda z izjemo jugovzhoda po vsej državi znatno povečana verjetno proženja zemeljskih plazov, pri čemer so posebej ogrožena območja, prizadeta v avgustovskih poplavah. Bavec je državljane pozval, naj »ne rešujejo premoženja takrat, ko je treba reševati življenja.«
Spregovoril je tudi direktor Zavoda za gozdove Gregor Danev, ki je izpostavil, da so trenutne razmere za »slovenske gozdove eden najhujših scenarijev,« saj so tla razmočena in razrahljana, veter lahko tako hitro povzroči nove vetrolome. Danev je zato prebivalce pozval, naj se od danes zvečer nikar ne odpravljajo v gozdove, naj kakšen delovni dan izpustijo, pa je pozval tudi vse delavce, ki delajo v gozdovih. Razmere so preprosto prenevarne.
