Na ptujskem kmetijskem zavodu menijo, da bi morala država datumske omejitve prilagoditi rastju in podnebnim razmeram po regijah. Svoje stališče so podkrepili z rezultati dvoletnega poskusa, s katerim so ugotavljali, kako oziroma če sploh zgodnejši razvoz gnojevke na travnike vpliva na izpiranje nitratov v globlje plasti tal, ki so eden osrednjih onesnaževal podtalnice.
Zaradi varstva podzemnih voda, ki so ključni vir pitne vode v naši državi, so celotno območje Slovenije opredelili kot ranljivo območje. To pomeni, da morajo kmetje gnojiti takrat, ko rastline hranila potrebujejo za svojo rast in razvoj, odmerke hranil prilagajati potrebam rastlin. Kot omenjeno, za celotno Slovenijo (z izjemo Primorske) velja splošna prepoved gnojenja z živinskimi gnojili od 15. novembra do 1. marca, na Ptujskem zavodu pa ocenjujejo, da bi morala država določiti več geografskih izjem.
Kmetje zaradi prepovedi izgubijo optimalni čas za gnojenje
»Vegetacija rastlinja se v Podravju začne mnogo prej kot na Gorenjskem, kjer verjetno ta omejitev ne predstavlja težav, pri nas pa kmetje zamudijo optimalni rok za gnojenje, kar pomeni, da ni maksimalnega izkoristka spomladanskega prirasta trave,« pravi Daniel Skaza, vodja projekta Optimizacija rabe živinskih gnojil. Dodal je, da je po trenutno veljavnih omejitvah čas od razvoza živinskih gnojil do prve košnje (pre)kratek ter da je posledica tega lahko tudi onesnažena krma. »Težje je tudi izbrati optimalni termin razvoza (npr. pred dežjem), posledično je tudi širjenje neprijetnih vonjav močnejše, kar sproža dodaten negativen odnos javnosti do kmetijstva.«
Rezultati analize: izpiranja ni bilo
Na zavodu so zato izvedli poskus, ki je temeljil na predpostavki, da čeprav kmetje začnejo razvažati živinska gnojila na travnate površine pred datumom, ki je zakonsko določen, do izpiranja nitratov v globlje plasti tal ne prihaja. K sodelovanju jim je uspelo privabiti Marjana Poljanca iz Markovcev, Leopolda Vrečka iz Šmartnega na Pohorju, Tadeja Krajzerja iz Slovenske Bistrice, Valerijo Kovačič iz Laporja, Rudija Tacerja iz Radelj ob Dravi ter PP Agro, torej kmetije in podjetje, ki kmetujejo na različnih nadmorskih višinah in obdelujejo različne tipe tal. Izbrane parcele so razdelili na tri cone, na eni so tla prekomerno gnojili (40 m3 gnojevke na hektar), na drugi so uporabili običajno količino (20 m3 na hektar), na tretji coni niso dognojevali. Nato so vzorce tal odvzemali na treh globinah – 30, 60 in 90 centimetrih. »Rezultati analize vzorcev tal so pokazali, da izpiranja nitratnega dušika v nižje plasti tal ni bilo, do izpiranja ni prišlo niti na površinah, kjer smo aplicirali zelo visoko količino gnojevke. Na drugi strani pa je bil pridelek travinja v letu 2021 bistveno večji, žal enakih rezultatov glede prirasta nismo ugotovili v letu 2022, ko je bil marec praktično brez dežja.«
Cilj zavoda je zdaj pridobiti še dodatna strokovna mnenja in na podlagi rezultatov pripraviti predlog po spremembi datuma razvoza živinskih gnojil. »Seveda še naprej zagotavljamo, da se na zamrznjene površine ali sneg gnojevka in gnojnica ne razvažata, če pa so pogoji ugodni, ne vidimo zavor. Namreč izpiranja nitratov v nižje plasti tal dokazano na območjih, zarastlih s travinjem, ni, ob tem pa se tudi kmetje razbremenimo skrbi, kam na pragu pomladi z gnojevko, ko so živinske jame običajno polne,« je dodal Skaza.
