Občina Šentrupert se še vedno ukvarja s finančnimi bremeni iz preteklosti. Kot je na zboru občanov prejšnji teden v Deželi kozolcev povedal župan Tomaž Ramovš, je letošnji proračun sanacijsko usmerjen, saj veliko denarja namenjajo poplačilu obveznosti, ki izhajajo še iz prejšnjih let. »Letos smo odplačali za okoli 870.000 evrov teh obveznosti,« je ob predstavitvi finančnega stanja občine poudaril župan.
Večina je šla za poplačilo terjatve družbe Polfin iz Ljubljane, ki se je konec leta 2017 z nekdanjim županom Rupertom Goletom dogovorila za gradnjo medgeneracijskega centra v Šentrupertu, a pozneje od namere odstopila, od občine pa zahtevala vračilo varščine v znesku 840.000 evrov, vendar denarja ni dobila. Sledila je tožba in sodišče je pred leti odločilo, da mora občina vrniti Polfinu varščino z vsemi obrestmi. Nekaj dolga so odplačali že lani, letos pa glavnino. Po Ramovševih besedah so plačali 575.000 evrov, do konca leta nameravajo še 161.000 evrov. »Potem bo ta zgodba s Polfinom končno končana,« se veseli Ramovš.
Občinske finance je bremenil tudi dolg do podjetja Interenergo, je bilo slišati na zboru občanov. Poplačali so že 72.000 evrov obveznosti, do konca leta jih bodo še 41.000 evrov, je povedal župan. Občina vsak mesec podjetju J-Invest plačuje najemnino za vrtec nekaj več kot 16.000 evrov. Zadnji obrok bodo pokrili konec leta 2025. Ramovš je med drugim navedel, da so s poravnavo na sodišču zaprli dolg do trebanjske knjižnice ter Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje, ki sta občino tožila za okoli 40.000 evrov, ker v prejšnjem mandatu ni izpolnjevala svojih finančnih obveznosti.
V letošnji proračun je zapadlo tudi plačilo nekaterih lani izvedenih naložb. To jih je stalo okoli 100.000 evrov, je še dejal Ramovš in poudaril, da občina ob vsem tem redno plačuje vse svoje zakonske obveznosti. Zaradi starih dolgov ni denarja za naložbe, prihodnje leto pa bo občina veliko lažje zadihala, je prepričan.
Oglasil se je nekdanji župan
Ko so besedo dobili občani, se je oglasil nekdanji župan Andrej Martin Kostelec, ki se ni strinjal z vsem povedanim. Zbodle so ga navedbe o neplačanih naložbah v prejšnjem letu, ko je še vodil občino. »Župan je omenil samo stroške, ni pa povedal, da ko sem predal posle, sem pustil dovolj sredstev na računu za poplačilo vseh teh naložb,« je zatrdil Kostelec.
O tem, da občina v njegovem mandatu ni plačevala obveznosti do CIK Trebnje, je dejal, da se je ravnal po navodilih takratnega občinskega sveta, ki je sprejel sklep, da občina izstopi iz galerijske dejavnosti tega javnega zavoda. Če se je nova oblast potem odločila drugače, je po Kostelčevih besedah to poslovna odločitev.
Ramovš mu je odvrnil, da ni šlo za poslovno odločitev. Poudaril je, da je občinski svet res sprejel sklep o izstopu iz galerijske dejavnosti CIK Trebnje, vendar potem niso spremenili odloka, zato je bila občina ves čas zavezana plačevati te obveznosti. Alojzij Gregorčič, ki je bil svetnik v prejšnjem mandatu, je ob tem pripomnil, da prejšnji župan ni speljal spremembe odloka, ker se ni znal pogovarjati in prisluhniti preostalim županom občin ustanoviteljic CIK Trebnje.
Ramovš je tudi odgovoril na Kostelčeve besede o stanju na občinskem računu ob predaji poslov. Povedal je, da so med letom prejeli še kar nekaj računov za poplačilo stroškov iz prejšnjega leta.
Župnija prejela visoko položnico
Župnik Jakob Trček pa se je oglasil zaradi novega odloka za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Po njegovih besedah je bila Župnija Šentrupert v preteklih letih oproščena plačevanja NUSZ, zdaj pa so za cerkve in kapele prejeli kar visoko položnico. Kakšen pogled imajo župan in svetniki na to kulturno dediščino, ga je zanimalo. Če bo šlo tako naprej, bodo morali nekaj ukreniti, da bodo lahko plačali ta visoki znesek. »Imamo infrastrukturo, ki je občini ne bomo več tako velikodušno dajali na voljo, ampak jo bomo dali v najem,« je pripomnil Trček in dodal, da je začasno, dokler se to vprašanje ne reši, zaprl osrednjo cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu za javne oglede. Omenil je še, da ima njihova župnija cerkve tudi v sosednjih občinah, kjer pa so oproščeni plačila NUSZ.
Ramovš je pojasnil, da je občina pri pripravi odloka za odmero NUSZ upoštevala zakonodajo, ki po njegovih besedah zdaj nekoliko drugače določa, kateri objekti so lahko oproščeni plačila. Sosednja Občina Mirna še ni sprejela novega odloka, zato tam velja drugače kot v Šentrupertu. »Želim, da bi našli rešitev, saj podpiram vsa področja, od sociale do zdravstva, kulture in tako naprej, vendar pa ne bom ravnal v nasprotju z zakonodajo. Na občini iščemo rešitve, ali bi lahko cerkvene objekte oprostili plačevanja NUSZ kako drugače,« je odgovoril Ramovš.
Odpadki v Prelesju
Na zboru občanov je bila podana tudi pobuda o ureditvi avtobusne postaje v Šentrupertu, da bi vozniki avtobusov vedeli, kje ustaviti. Ljudi pa je med drugim zanimalo, kaj se dogaja z odpadki v Prelesju. Župan je pojasnil, da so pristojne ustanove že večkrat pozvali, da se zadeve uredijo. V začetku oktobra so dobili odgovor inšpektorata za okolje in prostor, da je šlo podjetje Isberg, ki je na zasebnem zemljišču nakopičilo več kot 1900 vreč, polnih zdrobljenega materiala, v stečaj. Na inšpektoratu so še pojasnili, da zbirajo denar, da bodo lahko objavili razpis za izbiro izvajalca, ki bo odpeljal te odpadke. Na občini menijo, da zadeve potekajo prepočasi, zato pripravljajo poziv vsem odgovornim, da postopke čim bolj pospešijo.
