Teden mobilnosti

Katera slovenska mesta so najbolj aktivna?

A.S./STA
19. 10. 2023, 13.11
Posodobljeno: 19. 10. 2023, 13.13
Deli članek:

V tednu mobilnosti je letos sodelovalo 99 občin

Jure Kljajić
Slika je simbolična.

V pobudi Evropski teden mobilnosti je letos septembra aktivnosti izvajalo 99 občin, s čimer se je število sodelujočih lokalnih skupnosti v dveh desetletjih izvajanja kampanje najbolj približalo številu 100, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Na sredinem zaključnem dogodku v občini Razkrižje so namreč nagradili in pohvalili tiste, ki so se letos v tednu od 16. do 22. septembra, ko tradicionalno potekajo aktivnosti v okviru tedna mobilnosti, najbolj izkazale. Priložnost so izkoristili tudi za obeležitev 20. izvedbe v občinah Radovljica in Postojna.

Katera mesta so bila »najbolj pridna«?

V kategoriji manjših občin je priznanje za najbolj aktivno letos dobila Občina Rečica ob Savinji. Čeprav je bila občina hudo prizadeta med avgustovskimi poplavami, je izvedla bogat program z različnimi aktivnostmi; nekatere so začeli izvajati že dva meseca pred tednom mobilnosti, so v sporočilu za javnost poudarili na pristojnem ministrstvu.

Med srednje velikimi občinami je bila kot najbolj aktivna prepoznana Občina Tolmin, ki je izvedbo aktivnosti osredotočila na promocijo poti s kolesom. Izvedla je tudi več tematskih poučnih aktivnosti in se pri tem povezala z regionalno koordinatorko, občinskim Zavodom za kulturo, šport in mladino ter občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Med tednom mobilnosti kot tudi teden dni pozneje je po Tolminu in Mostu na Soči vozilo pet linij Pešbusa.

Med velikimi občinami je bila tokrat kot najbolj aktivna prepoznana Mestna občina Velenje, ki je aktivnosti izvajala med, pred in tudi po Evropskem tednu mobilnosti. Osrednji dogodek so izvedli na Rudarski cesti, ki je bila ves dan zaprta za motorni promet, na njej pa so potekale aktivnosti s področja trajnostne mobilnosti, krepitve skupnosti in zdravja, kulture ter izobraževanja.

Sprememba potovalnih navad

Evropski teden mobilnosti je sicer letos v ospredje postavil odločitev za racionalnejše načine potovanj, saj pogostejše opuščanje avtomobila po prepričanju organizatorjev kampanje prinaša številne pozitivne posledice - na primer manjše javnozdravstvene stroške, več prostora za premikanje in druženje ter zadovoljnejšo skupnost.

Vendar pa izkušnje kažejo, da sprememba potovalnih navad ni lahka naloga in da je pri doseganju sprememb bistveno predvsem ozaveščanje ljudi o nujni in hkrati zavestni odločitvi za spremembo, poudarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer v tem pogledu izpostavljajo prav vlogo Evropskega tedna mobilnosti.

Pomembno je tudi stanje cest in ulic

Ob splošnem opozarjanju na pomen trajnostne mobilnosti so tudi letos občine izvedle vrsto aktivnosti v okviru posebnega nacionalnega tematskega sklopa Pospravimo ulice, ki je tokrat nagovarjal nepotrebne ovire oziroma slabe prakse, ki onemogočajo ali otežujejo hojo in kolesarjenje.

Občine so tako uporabile nove nacionalne smernice za evidentiranje, odstranjevanje in preprečevanje ovir na javnih površinah. Osrednji rezultat teh aktivnosti bodo po oceni ministrstva bolj urejene in varne poti pešcev in kolesarjev ter bolj ozaveščeni prebivalci, vodstva občin in drugi akterji.

Na zaključnem dogodka letošnje izvedbe tedna mobilnosti so sodelujoči sicer po pojasnilih ministrstva posebej poudarili, da se bodo občine in regije v prihodnosti morale posvetiti zahtevnejšim, predvsem pa učinkovitejšim ukrepom.